Partnerji
Andreja Ojsteršek Urh
Andreja je bila nekoč vrhunska igralka namiznega tenisa, ki je igrala za Jugoslovansko reprezentanco in ima v lasti več kot 40 naslovov slovenske prvakinje. Danes je selektorica slovenske moške namiznoteniške reprezentance kot edina ženska na svetu med moškimi reprezentancami. Vodi našega najboljšega igralca Darka Jorgiča in to že od njegovega 6 leta starosti naprej in s katerim sta prebila vse mogoče mejnike v tem športu. Darkota je uspela pripeljati med 10 najboljših igralcev na svetu, z njim je osvojila 2 evropska TOP 16 turnirja, srebrno medaljo na evropskem prvenstvu, četrtfinale na olimpijskih igrah in se vrsto drugih rezultatov. Med svetovnimi trenerji (moškimi)velja za eno najplivnejših imen namiznega tenisa kjer se brez njene prisotnosti in mnenja ne odvije ničesar. Andreja je simbol ženske vztrajnosti in perfektnosti (pred 2 leti je zbolela za rakom in 14 dni po operaciji ze vodila priprave reprezentance), ki se je s svojim delom pridobila ogromno spoštovanje v tem moškem športu tudi med azijskimi trenerji. Dvojica Andreja in Darko Jorgic je ena najbolj prepoznavnih v svetu in predstavlja simbol dobrega vzdušja in vrhunskosti v športu. Toliko na kratko. Lahko bi nasteval se veliko. Lp Jože Več
Petra Škarja
Petra Škarja je avtorica več knjižnih uspešnic, med katerimi je najbolj poznano delo CAMINO - Od suženjstva do svobode, ki je bila v Sloveniji prodana že v več kot 8000 izvodih. A ni le pisateljica, je tudi podjetnica. Pri svojih 19-ih letih je se podala na samostojno podjetniško pot. Je soustanoviteljica podjetja 500 podjetnic d.o.o. in ustanoviteljica Zaležbe 5KA, za katero je prejeli zlato priznanje za inovacijo. Sodeluje s podjetniškim pospeševalnikom Katapult, kjer je vodja strateškega razvoja in kreatorka vsebin. Tako v Sloveniji kot tudi v tujini predava o knjigah in podjetnosti, mlade pa spodbuja, naj delajo tisto, kar jih res veseli, saj v tem vidi najpomembnejši temelj sreče in uspeha. Za njen izobraževalni program Mozaik podjetnosti je prejela evropsko priznanje European Enterprise Promotion Award (evropsko priznanje za promocijo podjetništva). Knjige, narava, kreativnost, podjetnost, odnosi - vse to ji je res ljubo.Več
Danica Zorin-Mijošek
Danica je ženska ki je iz ničesar naredila slovenski brand 'Kozmetika Afrodita'. Danica je poleg izjemih organizacijkih, meneđerskih lastnosti ohranila izjemen socijalni čut. Skrbi za svoje delavce, jih ustrezno zna nagraditi, prisotna je v kraju in pomaga vedno ko jo potrebujejo. Se ne izpostavljla, se ne hvali čeprav bi se lahko, ostala je vsa ta leta Danica kot je poznamo na začetku. To je zagotovo ženska ki je dokazala svojo sposobnost v poslu in ob tem nikoli pozabila da življenje mora iti naprej. Investirala je v znanje in razvoj svojega podjetja, širila se je na tuje in iz male kozmetičke manufakture skozi čas naredila zelo prepoznaven brand ki se po kvaliteti primerja z svetovnimi brandi, hkrati pa obdržala razumne cene in na ta načiin približala svoje izdelke vsakem ki potrebuje kvalitetno kozmetiko. Za mene je ona 'ta prava' ki jo je potrebno izpostaviti kot svetli primer kako se dela, živi in ustvarja na način da so ob njej vsi zadovoljni in srečni !Več
Cecilija Mahne
KARIERA BREZ PRIMERE. Skrivaj opazujem mamo, drobno in nizko sivolasko. Enainosemdeset jih danes praznuje. Sedi na kavču obdana z gručo pravnukov, ki jih tiho opazuje in se jim mehko smehlja. Lani jo je življenje nagradilo s šestimi. Si lahko predstavljate: šest vnukov v enem letu! Presežek presežkov! Pravnukinja rojena v začetku leta že teka naokrog, zadnji pravnuk pa se še plazi. Kričanje in jokanje najmlajših ji ne zbriše nasmeha in mehkobe z obraza. Poleg najmlajših ji družbo dela še kakih dvajset družinskih članov. S pogledom se počasi sprehaja od enega do drugega. Za vsakega si vzame čas. Prepričana sem, da nas v mislih blagoslavlja. Ko se najina pogleda srečata, se njen nasmeh nekoliko razširi, me prijazno poboža in tudi na meni nekaj časa zadrži pogled, potem pa zaplava k naslednjemu družinskemu članu. Na tem obhodu se ne pusti motiti nikomur in ničemur. Gledajoč jo, me prevzame hvaležnost, da je še med nami, obenem pa sama sebi rečem: "Če to ni kariera, kaj pa potem je? Vedno znova ji uspe skupaj zbrati štiri generacije družinskih članov. Kot magnet je." Iz Cerkljanskih strmin se je primožila na ravnino daleč od doma. Kot eden izmed petih otrok, ki so zelo mladi ostali sami z mamo, ni poznala crkljanja, pač pa je morala od malega trdo delati na kmetiji, ki jih je preživljala. Zelo si je želela postati medicinska sestra, a hišni proračun ni dovoljeval izdatkov za izobraževanje. Svojim petim otrokom je nudila možnost izobraževanja, pa čeprav je bila na ta račun vedno zadolžena. Sebi ni privoščila ničesar. Ko je bila stara okrog 40 let, se je zaposlila, a ker smo se vsi šolali, se nikakor ni mogla otresti dolga, dokler se nismo finančno osamosvojili. Ko bi končno z možem, očetom svojih otrok, lahko zaživela, je slednji zbolel in umrl. Ni se smilila sama sebi, pač pa je končno začela misliti tudi nase. Kot babica in prababica vedno da od sebe vse, kar zna in zmore, in še več. Živi v družinski skupnosti štirih generacij, kar je dandanes redkost. Mama ni znan obraz televizijskih ekranov, ji pa snemanja za televizijo niso tuja. Njenega imena ne boste našli na naslovnicah knjig ali revij, pač pa nekje v notranjosti v člankih, ki opisujejo dogodke povezane s kulinariko na Bistriškem oziroma z etnološko snovno in nesnovno dediščino. Pred njenim imenom ni naveden strokovni ali znanstveni naslov, čeprav je doktorirala iz potrpežljivosti, vztrajnosti, dobrotljivosti, poštenosti ter hvaležnosti. Je moja edina vzornica, moj idol, steber, na katerega se lahko vedno naslonim. In moja super mama. To titulo ji pripenjajo tudi moji sorojenci. S svojo dobroto, igrivostjo in optimizmom se prijazno dotakne vsakega, ki ima z njo kaj opraviti. Na vsakega odtisne srčni pečat. Ne uveljavlja svoj prav, pomembnejša sta ji strpno sobivanje in osebni mir. Pripravljena je narediti prvi korak k spravi, saj ji ni težko upogniti glave. Rada se poheca, da ima poln klas upognjeno glavo, da le praznemu štrli navzgor. S temi lastnostmi zna in zmore imeti ob sebi vse svoje najbližje. Petinštirideset nas je vseh skupaj. Z dobroto in vedrino vedno poskrbi za prijetno vzdušje, včasih pa tudi za razelektritev ozračja. Z zaupanjem v moč dobrote nas uči skrbeti za šibke, ranljive in osamljene. Poudarja, da bo svet boljši, če bomo mi boljši. Ne ve veliko o novodobnih življenjskih filozofijah, gurujih, reinkarnaciji in o kvantni fiziki, prepričana pa je, da se vse vrača in plača. Pravi, da se v vsakem primeru splača vlagati v dobroto, strpnost in sožitje in to prepričanje tudi živi. Naj se sliši še tako preživeto, starokopitno in desničarsko, njena življenjska filozofija, ki stavi na zdravo kmečko pamet, strpnost, medsebojno sodelovanje, odpuščanje in hvaležnost deluje v blagor dobrega, boljšega, celo najboljšega. Neštetokrat se mi zgodi, da me kdo vpraša, kako je mama in jo obenem pohvali kot izjemno žensko. Moram priznati, da mi laskajo pohvale na njen račun, saj sem prepričana, da niso izrečene zgolj iz vljudnosti. V marsičem jo želim posnemati in jo posnemam ter sem ji hvaležna za svetel zgled pogumne in optimistične življenjske drže ter za srčnost, s katero je okužila svoje najbližje, prepričana pa sem, da je z njo oplazila še marsikoga. S tako kariero bi se rada pohvalila tudi jaz.Več
Florence Nightingale
Dama z lučko t.i, Florence Nigtingale, je v zgodovini, kot tudi v meni pustila velik pečat, saj se je kot močna in neodvisna ženska v času, ko pripadnice nežnejšega spola niso smele v ospredje, ko so družine odločale o njihovem poklicu in življenjskem slogu, pogumno in samostojno odločila, da bo postala medicinska sestra. Trmoglavo in nesebično se je borila za ureditev stanja v vojaški bolnišnici, tudi za ceno svojega zdravja. Bolezen jo je prikovala na posteljo v zelo mladih letih, vendar je tudi z njenega zavetja vodila pomembne sestanke, ki so vplivali tako na ugled poklica medicinske sestre, kot na izboljšanje higienskega sistema v zdravstvu. Bila je dokaz, da se z jekleno voljo in pristno željo lahko premika gore, in vezano na to, sem še vedno prepričana, da sem si izbrala pravi poklic, v katerem želim postati jaz nova Florence.Več
Ana Petrič
Ana je mami, žena, direktorica, poslovna ženska, prijateljica, predvsem pa je Človek človeku, bolj ljudem. Izredno zanimivo je bilo spremljati njeno življenjsko in karierno pot, ki se je in se še vzpenja. Najlepše pri vsem je videti in spoznati, da vsak lahko doseže svoje želje, če je pripravljen vložiti v svoje želje trud in delo. Še lepše je, ko vidiš, da tvoj trud ne vpliva samo nate, ampak tudi na ljudi bližje in širše. Ana je naredila to. Pogumno in vztrajno se je spopadla z nalogami, ki ji jih je prineslo življenje, prejela mnoge občinske in državne nazive, predvsem pa ohranila bistvenega in to je Človek. Vsi bi morali biti košček Ane. Čas z njo je prava pustolovščina. Ko se slišiva kakšen dan, na hitro preleti stvari, ki jih je že uredila , običajno za druge, pove zanimive dogoddke in spoznanja v dnevu, o sreči h kateri je pripomogla in bolečini v kateri se včash znajde. Ko pogledam na uro ugotovim, da je preživela desetino življenja nekega človeka, v pičlih 12ih urah v dnevu, ostalih 12 jo še čaka. In to je samo en dan. Ana zajema in deli življenje s polno žlico. Le veliki ljudje znajo izbrati žlico prave velikosti. In Ana to zna. Več
Jasna Blaznik
Moja mama Jasna me vedno navdihuje. Je ženska, ki je pri rosnih 20 letih kot študentka zanosila in rodila mene. Pet let kasneje je rodila še mojega brata. Starševstva se ni ustrašila (tako kot tudi ne njen partner, naš oče). Kmalu po bratovem rojstvu je zbolela za rakom dojk, ki ga je uspešno premagala ter poleg kemoterapij in obsevanj prestala še plastične operacije. Zmeraj ostaja topla, dobrodušna, nasmejana, odločna, trmasta in zvesta sebi. Kasneje je prebolela tudi sepso. Osem let nazaj je uspela roditi mojo sestro, najmlajšo članico naše družine, živahno, veselo in zdravo deklico. Naša mama se spopada tudi z depresijo in težkimi psihičnimi težavami, a tudi s temi se pogumno bori. Hodi v redno službo, skrbi za nas otroke in dom, je krasna žena oz. partnerka ter najboljša možna mati, požrtvovalna in skrbna. Je velika ljubiteljica živali in človek s srcem za vsakogar. Vedno je na voljo za objem, toplo besedo, spodbudo in tolažbo. Je izredno močna ženska ter zna stati na svojih nogahVeč
Mojca Pepelnik
Mojca je izjemna ženska z največjim srcem, kar ga lahko kdo premore. Čeprav ji v življenju ni bilo postlano z rožicami, se razdaja za druge. Največji ponos pa je sigurno humanitarna krvodajalska akcija Vijolčna kri za vse ljudi, ki jo vsako leto organizira. Mojca ljubi z vsem srcem... najbolj pa naš sveti klub NK Maribor, če komu,se njej po žilah pretaka prava vijolčna kri. Nobena cesta ni predolga, nobena pot pretežka, ki bi ji preprečila podporo vijolčnim pubecom. Vse svoje dogodivščine opisuje na spletnem blogu Utrinki vijolice. Izjemna je v vseh pogledih, vsako jutro ne glede na vreme obišče svoje tri Mariborske hribčke. V veselje so ji kužki, ki jo pozdravijo na poti. Doma pa jo čakata rešenček Mejo, mucek, ki je prav tako prikupno trmast kot naša Mojca in njen Tadej. Mojca, če boš to brala, naj povem samo to RADA TE IMAM, ker si takšna kot si.Več
Brezimne ženske 20. stoletja
Z nemalo ponosa (ob dejstvu, da sem jih poznala in se z njimi vrsto let pogovarjala in zapisovala njihove zgodbe) nominiram za ta naziv na tisoče brezimnih žensk, naših prababic, babic in mam, ki so živele v preteklem stoletju, bile navajene trpljenja, odpovedovanja in žrtvovanja. Vdano so prenašale vseh vrst nasilja, zlasti tistega v najbolj intimni intimi. Imele so tudi po deset in več otrok, ki so zaradi bolezni, nedohranjenosti, razmer v družbi, pogosto umirali. Te ženske so v času življenja doživele bolj malo radosti. V postelji so bile - v navadi tistega časa!, prepuščene na milost in nemilost možu. Spolnost je bila zanj pravica, zanjo - dolžnost. Danes jim ob branju zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače, še dodatno povzročamo krivico, saj mnogi trdijo, da pa 2ni bilo tako hudo", kot so pripovedovale. Ker (pre)malo poznamo njihovo življenje, raje izpostavljamo "znana" imena, namesto da bi se poglobili tudi v zgodbe lastnih babic. Čas bi bil, da tudi ženske, ki so se v nemogočih razmerah zaposlile po 2. svetovni vojni, ko ni bilo vrtcev, ko se je gradilo hiše, ko je bil odnos moških do njih še zmeraj zelo podoben tistemu izpred leta 1940, ki so trpele vseh vrst nasilja, tudi spolno, dobijo vsaj kanček naše pozornosti. Pa ne le skozi floskule, ki smo jim danes priča!Več
Petra
Pri 7 letih bila udeležena v prometni nesreči; natrgana hrbtenjača, z ročno zavoro imela prebito glavo. Ko kar naenkrat izjemno energičen otrok ostane brez nog, je to velik udarec za njo in bližnje. Zdravniki so jo že zdavnaj odpisali za dokaj normalno življene, sama ni nikoli obupala. Nešteto terapij, operacij.. imela/ ima več volje do življenja kot večina. Pred leti so ji tudi amputirali nogo. Njena življenska želja je bilo ustvariti družino. Vsi zdravniki so ji to odsvetovali, saj ima praktično celo hrbtenico v 'šraufih', kar je pa zelo problematično za rast otroka (zaradi sedečega položaja otrok raste v hrbtenico). Po vsaj 7 splavih se je zarodek le prijel, sledilo je večmesečno odrekanje, ležanje, bolečine itd. Na koncu je s pomočjo odlične zdravniške osrbe (tudi z nujnim helikopterskem prevozom v UKC Ljubljana), Timon normalno zadihal. Seveda se s tem težave niso končale. Otroka ne more dvigovati, v zadnjem času ima veliko napadov (res mora paziti na prehrano), ampak volja do življenja ni izginila. Zaradi te volje do življenja je Petra v mojih očeh super ženska.Več
Mojca Pepelnik
Odločila sem se, da nominiram sebe. Ker sem se skozi vse borbe življenja prebila do tega kar sem danes. Kot 18 letnica sem preživela hudo prometno nesrečo. Zgurala faks, številne zavrnitve za službe, počela vse živo, potem pa me je življenje obrnilo čisto na vijol'čno. Čeprav sem bila že leta in leta navijačica, sem od leta 2013 tudi organizatorka ene največjih krvodajalskih akcij Vijol'čna kri za vse ljudi, ki je edina tovrstna akcija, ki se organizira na nogometnem stadionu oz. v press centru le tega. Kljub neizmernem strahu pred iglo sem tudi sama krvodajalka. Hkrati pa se je na akciji, ki se je začela leta 2011 (sama jo nadaljujem) zbralo če več kot 905 litrov krvi. Znana sem sicer tudi po številnih prostovoljnih delih, a krvodajalska akcija je spremenila pogled na življenje tako meni, kot številnim ljudem, ki sem jih spoznala na tej deset let dolgi poti.Več
Ana Petrič
Ana Petrič Ane marsikomu ni treba (več) posebej predstavljati. Direktorica, nevladnica, mama, žena, prijateljica … Predvsem pa podiralka tabujev in mej na področju skrbi za starostnike. Kar nekaj jih je, ki opozarjajo na problematiko »starizma« v naši družbi. Marsikdo tudi izpostavlja dejstvo, da smo starostnike odrinili na rob družbe, kot »rabljeno robo«. Tudi Ana počne to. Ampak ona poleg tega z dejanji in zgledom kaže pot k svetu, ki bo lepši za vse nas tudi v naših »poznejših« letih. Zdi se, kot da je Ana starostnica, ujeta v telo mladenke. Težko bi našla drugo razlago, kako je možno, da tako mlada oseba tako dobro razume potrebe in sanje starejših oseb. In jim jih po najboljših močeh strokovno in z neverjetno prodornostjo tudi izpolnjuje. Pravite, da naj nominiramo osebo, ki je v našem življenju pustila pečat? Ana je s svojim delovanjem v prid starejših nedvomno pustila pomemben pečat na kakovosti mojega prihodnjega življenja. Več
Mami Marjetka
Moji mami. Rekla si mi, da je med mojim rojstvom nebo zažarelo rdeče. Žarelo je tudi tvoje srce in sreča se je razlezla po nebu, zemlji, po vseh vodah in šelestela je v drevesih. Srečo si živela, ko sem rastla, padala, se pobirala, jokala si z menoj, ko sva pobirali kamenčke iz krvavečih kolen. Ko si kaznovala mene, sem videla, da kaznuješ sebe. Potem sem odrasla pod težo življenjskih preizkušenj in govorila si mi, naj ne bom tako resna. Naj živim življenje in se smejim. Hvala za te besede. Tvoja kosila so, četudi so prismojena ali presoljena, najboljša in vedno bodo. Tvoj glas, ko drgetam od virozne vročine, je najmehkeĵsi in tvoja spodbuda, ko celim srce, je najbolj živa. To je zahvala tebi, ki si mi dala vse, kar si mi lahko dala. A najbolj cenim, da si vedno krepila moje dostojanstvo in mi kazala spoštovanje. Želim si, da bi vsi poznali in prejeli takšno ljubezen. Več
Tanja Bergant
Tanja - v prvi vrsti super mamica, kar se mene tiče odlična prijateljica. Vedno si vzame čas za pogovor, ne glede na osebo, da skupaj najdemo rešitev. V očeh njenih učencev top učiteljica, sicer pa prava energijska bomba, ki se razdaja na vse konce, njena energičnost - za pasivne ljudi okoli nje včasih moteča, a za nas, ki jo poznamo, občudovanja vredna. Ta energičnost, mladostnost izvira iz športne aktivnosti, zaradi katere ji marsikdo prisodi precej manj let, kot jih sicer šteje, tudi morebitna kratkotrajna bolezen ali poškodba je ne ustavi, da ne bi letela, rada potuje in vsaj takrat se morda malce ustavi in odklopi, pa še to le za kratek čas, obožuje koncerte, njena top pevka je tista, katere komad bi lahko pretvoril v njeno ime in ga tako zapel. Ena in edina. Tanja, Tanja, Tanja... Hvala za vse, ostani taka kot si, naj te nič ne ustavi... Tako te imamo radi.Več
Matilda Lenič
Tilka, moja mama. Rojena pred 91 leti materi, stari 40 let in očetu, staremu 25 let. V tistih časih neverjetno. Moja mama je kljub očetovi mladosti pri svojih enajstih letih izgubila očeta, mamo pri dvajsetih. Sama je vzdrževala kmetijo, redila pujska, kravo, kokoši. Poročila se je s 27 leti, s sosedom Ivanom. Bil je lep, ampak ji ni bil zvest, nikoli. Rodila je brata Emila in mene čez tri leta. Mož ji ni bil nikoli v pomoč, ko je prihajal domov na kmete ob petkih iz Ljubljane je v glavnem počival ali popival. Za kmetijo mu ni bilo mar. Po sedmih letih pijanskega zakona je odšel v Nemčijo in tam ostal 40 let, do smrti. Moja mama se je razdajala za naju z bratom. Pozno je šla v službo, da je lahko naju preživljala. Delala je težko fizično delo. Ni tarnala. Vesela je bila, ko sva z bratom končala srednješolsko izobraževanje in šla v službo. Šele takrat se je malo oddahnila in si s pomočjo zeta, mojega moža in sina sama zgradila majhno hišico, ki si jo je v sanjah želela vsa leta. V tej hišici je uživala samo osem let. To so bila njena najsrečnejša leta, kjer je sprejela odprtih rok vseh šest vnukov. Ponosna je bila na svoje dela pri hiški. Kljub temu, da je bil mož izučen gradbenik ji ni nikoli izpolnil željo po novi lastni hiši. Cela fara je govorila, za tiste čase nenavadno, da si je Tilka sama zgradila hišo. Vsak dinar je znala trikrat obrniti. Moja mama je bila in bo zame junakinja in še zdaj mi je hudo, da je v času njenega življenja nisem večkrat objela in povedala kako jo imamo radi. Upam, da se srečava na oni strani mavrice. Več
Tatjana Kores
Največji vtis je v mojem življenju naredila moja mami Tatjana. Pokazala mi je, kaj pomeni biti dobra mama, kaj pomeni, da iz stanovanja naredi ljubeč dom, z drobcenimi malenkostmi, ki pomenijo ogromno, pa kako me je učila dobrih navad, ki mi bodo prišle prav celo življenje; od reda, pospravljenega stanovanja, postiljanja postelje, do olike, pa o tem, da se ne zamuja in da se dobro z dobim vrača. Stvar, za katero sem ji pa izjemno hvaležna pa je še - prehrambene navade. Naučila me je, kako dobro in predvsem zdravo jesti, nabirati zdravilne rastline, iz njih narediti glavno jed, okusen zajtrk ali pa 'samo' čajček. Vse te stvari, se gradijo in sestavljajo v celoto in me naredijo boljšo osebo. Hvala mami za vse ❤ (mami ne ve, da pišem tole sporočilo, močno upam, da ga bo prebrala, če bo kje objavljeno)Več
Marija Škof
Marija je zelo mlada izgubila moža v prometni nesreči. Ostala je s tremi majhnimi otroci pri rasti in tašči na veliki vinogradniški kmetiji. Kruta izguba moža jo je zlomila. A zbrala je zadnje atome moči, delala je od zore do mraka, gospodinjila, vzgajala otroke, trpela in ni obupala. Druženje z ljudmi, ki so ji želeli dobro za njo in njene otroke jo je dvignilo. Njene spretne delovne roke so jo pripeljale do naj kmetice Slovenije. Marija je res izjemna ženska, uživa v kuhanju in peki, še posebno belokranjske pogače. Kulinarične dobrote značilne za Belo krajino, kar vrejo izpod njenih zlatih rok. Ima zlate prijateljice. Ena izmed njih je tudi moja sestra, ki o Mariji govori enako kakor o sestri. Pri njiju prijateljstvo ne pozna meja. Meni sta obe pravi vzgled. Dobri ljudje, so bogati ljudje po duši, njihova lepota in dobrota prihaja od znotraj.Več
Marinka Osterman
Draga mami, v mesecu, ko cveti meni ljubi španski bezeg, praznuješ svoj osebni praznik. Rada te imam, ker mi svetuješ, ko sem najbolj zaletava, ko mi moje solzne dni polepšaš s svojo mavrico, ko me razvajaš s pekovskimi mojstrovinami, ko kljub zdravstvenim težavam ostajaš nasmejana, ko te vidim z očetom, ki te ima rad, čeprav ne pokaže s poljubom, da beseda 'vzamem' pomeni doživljenjsko vdanost, ko skrbiš za svoj vrt, da ti je vsak pridelek hvaležen za tvojo vrtnarsko skrb. Pa kako rada potuješ na enodnevne izlete v Trst. Imaš čisto svojo trgovino z gospodinjskimi izdelki. Z očetom si vsako leto vzameta dan ali dva, da obiščeta slovensko Obalo. Zaradi težav z očmi, bereš le poredko, pa še to le gorenjski tednik. Si ena redkih, ki sploh ne maraš trošiti čas, preživetega pred televizijskim ekranom. Le poročila in to je to. V vsakem človeku vidiš le dobro, tako, da si večkrat razočarana nad svojo ljubeznivostjo. Pa kako se veseliš obiska treh vnukov, kjer je vsak svet zase. Sama nimam družine, zato sem toliko bolj navezana nate. Vem, da bo prišel dan, ko se bo treba posloviti od zemeljskega bivanja, a spomin, tudi če vse ostalo mine, ostaja. V meni, na fotografijah, v pripovedovanju. Premalokrat ti povem mami, da te imam rada, da sem ponosna, da sem tvoja hči in da bo to poletje najino. Nekje na slovenskem morju :-) Tvoja Jana Več
Tina Eleršek
Doc. dr. Tina Eleršek je leta 2006 postala doktorica bioloških in biotehniških znanosti na Univerzi v Ljubljani. Trenutno je višja strokovno-raziskovalna sodelavka in vodja delovne enote Ekotoksikologija na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Njeno glavno raziskovalno področje je ekologija alg in cianobakterij. Ima izkušnje s tradicionalnim biomonitoringom površinskih voda na podlagi Vodne direktive (fitoplankton in fitobentos). V sodelovanju z drugimi evropskimi raziskovalnimi inštituti trenutno razvija molekularne metode za oceno ekološkega stanja in raziskuje možnosti njihove implementacije v biomonitoring (COST DNAqua-Net, projekt Interreg Eco-AlpsWater). Poleg tega se ukvarja z ekotoksikološkim testiranjem različnih onesnaževal na različnih modelnih organizmih (cianobakterije, alge in zarodki rib cebric).Več