Marinka Osterman

Draga mami,

v mesecu, ko cveti meni ljubi španski bezeg, praznuješ svoj osebni praznik. Rada te imam, ker mi svetuješ, ko sem najbolj zaletava, ko mi moje solzne dni polepšaš s svojo mavrico, ko me razvajaš s pekovskimi mojstrovinami, ko kljub zdravstvenim težavam ostajaš nasmejana, ko te vidim z očetom, ki te ima rad, čeprav ne pokaže s poljubom, da beseda 'vzamem' pomeni doživljenjsko vdanost, ko skrbiš za svoj vrt, da ti je vsak pridelek hvaležen za tvojo vrtnarsko skrb. Pa kako rada potuješ na enodnevne izlete v Trst. Imaš čisto svojo trgovino z gospodinjskimi izdelki. Z očetom si vsako leto vzameta dan ali dva, da obiščeta slovensko Obalo. Zaradi težav z očmi, bereš le poredko, pa še to le gorenjski tednik. Si ena redkih, ki sploh ne maraš trošiti čas, preživetega pred televizijskim ekranom. Le poročila in to je to. V vsakem človeku vidiš le dobro, tako, da si večkrat razočarana nad svojo ljubeznivostjo. Pa kako se veseliš obiska treh vnukov, kjer je vsak svet zase. Sama nimam družine, zato sem toliko bolj navezana nate. Vem, da bo prišel dan, ko se bo treba posloviti od zemeljskega bivanja, a spomin, tudi če vse ostalo mine, ostaja. V meni, na fotografijah, v pripovedovanju. Premalokrat ti povem mami, da te imam rada, da sem ponosna, da sem tvoja hči in da bo to poletje najino. Nekje na slovenskem morju :-)

Tvoja Jana