Gaja

Ponosna sem na hčer Gajo. Kmalu po oploditvi je postala inspiracija za načrtovanje nove prihodnosti para, ki je tako rekoč 's trebuhom za kruhom' v domači shrambi, iz nič ustanovil podjetje. Izjemno aktivna je bila že kot plod, v maternici je vodila ure aerobike in narekovala moj ritem. Slab mesec po rojstvu je staršema dala popotnico za osnovanje posla, ki je postal pomemben del vsakdana naše družine. Zaradi pogoste odsotnosti staršev se je naužila tudi ljubezni in vrednot starih staršev, hkrati pa je v času, ki ga je prebila sama, spoznala sebe in pomen samostojnosti. Čas na samem je bil njen čas za lenarjenje, učenje, risanje, kuhanje, poslušanje glasbe, pospravljanje, igranje s psom, gledanje televizije in mnogo drugih prijetnih dejavnosti. Vsakič, ko sem se krivila za svojo poslovno odsotnost je ona dokazovala, da je moj občutek materinske krivde nepotreben odsev pričakovanj o vlogi matere. Otroci niso le učenci ampak veliki učitelji. Rada potuje in raziskuje tuje dežele a ne glede na to je vedno moj svetilnik, ki zasveti vsakič, ko se znajdem v temi. Kot najstnica se je dokazala v športu, pri 23 je doštudirala in ostaja zaljubljena (v fanta in vsakdanje življenje), zaposlila se je v družinskem podjetju in samostojno opravlja delo v katerem izraža svoje talente in uživa. Gotovo je, da gledam kot mama a odtis, ki ga pušča je neizbrisen del mene, dela me izpopolnjeno. Ravno zato se mi 'dvojno' smeji. Hvala Gaja.