Kaj, če bi ogenj ugasnil?
"Takrat se sploh nisem zavedal, kaj me je doletelo. Zdelo se mi je, da bo šlo za bolj kot ne rutinsko nalogo, kot bi na primer startal na svetovnem prvenstvu, pa seveda ni tako. Ko sem se z leti začel zavedati, da je bilo na odprtju iger na stadionu 80 tisoč ljudi, dogajanje pa jih je spremljalo še več milijonov pred TV-zasloni, me je stisnilo. Še dobro, da takrat nisem razmišljal o tem.
Edina stvar, ki me je skrbela, je bila ta, da bi mi med tekom ugasnil ogenj. Rezervnega načrta namreč nisem imel, niti vžigalic, s katerimi bi reševal zaplet," se spominja olimpijec, ki je na stadion Koševo pritekel s tekaškimi smučmi.
Organizatorji so najprej želeli, da priteče brez palic, a se je uprl in si izboril vsaj eno. Drugo roko mu je namreč zasedala bakla. Olimpijsko plamenico je na stadionu predal umetnostni drsalki Sandi Dubravčić, takrat veliki zvezdi jugoslovanskega zimskega športa, ta pa je potem prižgala olimpijski ogenj, ki je gorel ves čas trajanja iger.
Olimpijski ogenj je prižgala umetnostna drsalka Sanda Dubravčić. Foto: Guliverimage
Še danes, štiri desetletja po igrah v Sarajevu, je spomin nanje živ in topel. "Zame je bila ta priložnost neizmerna čast, tremo in strah, ki sem ju čutil ob tem, pa je nemogoče opisati. Če je Bojan 'zatrokiral' (zataknilo se mu je med prisego v imenu športnikov, op. p.), potem res ne bi bilo čudno, če bi še jaz," se je nasmehnil ob misli na morebitni zaplet, ki pa se k sreči ni zgodil. Vse je namreč potekalo gladko.
"Bilo je prijetno, a hkrati velika obveznost," priznava Čarman, ki mu je trener po tej protokolarni obveznosti namignil, da je bilo filmskih epizod dovolj in da je zdaj napočil čas, da se posveti tekmovanju.
Olimpijski ogenj je prižgala umetnostna drsalka Sanda Dubravčić. Foto: Guliverimage
Eno olimpijsko plamenico ima Čarman, drugo pa Sanda Dubravčić. Nihče od njiju ne ve, katera plamenica je originalna, a na neki način sta obe. Eno so uporabili na generalki, drugo pa na uradnem odprtju iger. Foto: Vid Ponikvar
