Kot velik talent za smuk je bil del ameriške reprezentance že nekaj let pred Sarajevom 1984, a ni pokazal veliko in je debi v svetovnem pokalu dočakal šele februarja 1983. V Sankt Antonu je smuk končal na šestem mestu. Na pokalu Lauberhorn v Wengenu je skoraj leto pozneje drugič tekmoval med svetovno elito. In si pred februarskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu še dodatno okrepil samozavest - s senzacionalno zmago! Pa je na zadnjem skoku skoraj padel. Evropskim, še posebej avstrijskim smučarjem ni bil niti najmanj všeč. Še posebej ker je bil prepričan, da lahko doseže tudi tisto največ - zlato olimpijsko kolajno. Zlati smukač iz Innsbrucka, avstrijski veteran Franz Klammer, je zanj dejal, da si še vrta po nosu. Johnsonov odziv na zbadanja je bil: "Vsi ostali se borijo za drugo mesto."
In res je na Bjelašnici izvrstno odpeljal že treninge. "Mogoče ga preveč ne marajo, a dejstvo je, da je na štartu olimpijskega smuka kot favorit, pa v svetovnem pokalu nastopa šele dobro leto in ima le eno zmago," je govoril komentator na ameriški televiziji. Ostal je tudi najmirnejši, ko so tekmo kar trikrat prestavili. Vreme se je izboljšalo šele po tednu dni. "To me sploh ni motilo. To je pač del smukaških tekem. Vidljivost je bila res slaba, ob sunkih vetra do 200 kilometrov na uro pa tudi nerad tekmujem." Pravzaprav je bil to 24-letnikov drugi olimpijski smuk, štiri leta prej je v Lake Placidu smučal kot predtekmovalec. "Jutri bom vse nasmodil," je Billy the Kid, kot so ga klicali, izjavil dan pred tekmo.
Foto: Guliverimage
Senzacionalen je bil že razplet ženskega smuka na Jahorini. Zmagala je komaj 17-letna Švicarka Michela Figini (stara je bila 17 let in 315 dni), ki še danes ostaja najmlajša olimpijska zmagovalka v alpskem smučanju. Le dvakrat prej je zmagala na tekmi svetovnega pokala, pozneje pa še 24-krat in v drugi polovici 80. let dvakrat osvojila tudi veliki kristalni globus. Leta 1985 je bila tudi svetovna prvakinja v smuku.
Proga mu je bila pisana na kožo, saj je bila položna, sam pa je slovel predvsem kot odličen smučar v drsalnih delih. Zato je bilo pomembno, da čim manj izgubi v tehnično zahtevnejšem zgornjem delu. V vmesnem času, po dobri minuti na progi, je za takrat vodilnim v cilju in najboljšim smučarjem tiste zime Pirminom Zurbriggenom še zaostajal 19 stotink. Nato pa v spodnjih 40 sekundah z odličnim drsenjem v preži in s samozavestnimi skoki ni le nadoknadil svojega zaostanka, ampak je Švicarja prehitel za 46 stotink. Sarajevska publika je med njegovim nastopom vzklikala od navdušenja, sam je bil v ciljnem izteku sprva še mrtvo resen. Šele čez nekaj trenutkov je začel dojemati, kako dobra vožnja mu je uspela.
