Andrej Šifrer obuja spomine: Z Juretovo medaljo so olimpijske igre v Sarajevu dobile svoj smisel

Avtor: Alenka Teran Košir
Andrej Šifrer je bil med tistimi srečneži, ki so olimpijske igre v Sarajevu imeli priložnost spremljati v živo. Fotografija je bila posneta na smučišču Bjelašnica na dan, ko je Jure Franko osvojil prvo zimsko olimpijsko medaljo za Jugoslavijo in Slovenijo.
Avtor: Alenka Teran Košir
Legendarni slovenski kantavtor Andrej Šifrer je bil eden tistih srečnežev, ki so si olimpijske igre v Sarajevu ogledali v živo. 14. februarja 1984 je bil del več desettisočglave množice, ki je na Bjelašnici spremljala veleslalomsko tekmo, na kateri je njegov prijatelj Jure Franko osvojil srebrno olimpijsko medaljo. "Bilo je, kot bi eksplodiral lonec," se evforije ob prvem odličju za Jugoslavijo in Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah spominja danes 72-letni Šifrer. "Juretova medalja je osmislila olimpijske igre v Sarajevu," pravi.

Andrej Šifrer je bil v času olimpijskih iger v Sarajevu eden največjih zvezdnikov jugoslovanske popularne glasbe. Priložnost za doživetje utripa na največjem zimskem športnem tekmovanju v nekdanji Jugoslaviji se mu je ponudila preko sodelovanja s podjetjema Alpina in Elan, ki sta na igre pod petimi krogi povabili svoje predstavnike in trgovske potnike, Šifrer pa je bil zadolžen za večerno zabavo.

Na igrah je še posebej pozorno spremljal alpsko smučanje, saj je bil Jure Franko v tistem obdobju njegov najboljši prijatelj. In čeprav je bil 21-letni Novogoričan v Sarajevu bolj v vlogi aduta iz ozadja - splošna javnost je največ upov polagala na smučarskega skakalca Primoža Ulago in alpskega smučarja Bojana Križaja -, je bil na koncu prav on tisti, ki je znal izkoristiti ponujeno priložnost in se 14. februarja 1984 v zgodovino vpisal kot prvi jugoslovanski dobitnik odličja na zimskih olimpijskih igrah.

"Bilo je noro! Z Juretovo medaljo so olimpijske igre v Sarajevu dobile svoj smisel. Za nas je bila to več kot srebrna medalja, imela je diamanten lesk in zaradi nje se je vse, kar je bilo vloženo v olimpijske igre, izplačalo," pravi Šifrer, ki ga je evforija na Bjelašnici tistega dne spomnila na napetost v loncu, ki mu od vsega skoncentriranega pritiska odnese pokrovko.

Stava za pivo


Šifrer in Franko sta tisti dan stavila za pivo. "Dogovor je bil, da če osvoji medaljo, ga častim jaz, če ostane brez nje, mi pivo plača on (smeh, op. a.). Ko je postalo jasno, da je medalja njegova, sem stekel do njega (med doživetim pripovedovanjem se mu orosijo oči, op. a.), in ko me je zagledal, je zakričal: 'Pir si mi dolžan!' Bilo je neverjetno čustveno, in kot vidite, je zame čustveno še danes," ne skriva Šifrer, ki se rad spominja tudi slavnostne podelitve na Skenderiji, še bolj pa norije v enem od sarajevskih lokalov po podelitvi, kjer je prišlo do bližnjega srečanja z možmi postave.

"Težava je nastala, ker je bil isti dan tudi dan žalovanja ob smrti ruskega politika Jurija Andropova (generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, op. a.) - v Jugoslaviji smo bili takrat solidarni z Rusi in smo prav tako žalovali – in so lokal, v katerem smo rajali, obiskali policisti, ki so nas želeli utišati. No, ker je bila v lokalu taka množica ljudi, jih niso spustili do mene," se spominja Šifrer.

Kitara, s katero je Andrej Šifrer na olimpijskih igrah v Sarajevu skrbel za glasbene večere, bila pa je tudi njegova spremljevalka na več kot dva tisoč nastopih, še vedno obstaja. Še več, ne samo obstaja, je tudi del razstave z naslovom Andrej Šifrer, 70 let - NIČ proti VEČnosti, ki potuje po Sloveniji, januarja in aprila pa bo celo prečkala njene meje (Celovec, London).

Šifrer je še danes izjemno aktiven. Foto: Alenka Teran Košir

Emšo mu ne pride do živega


Avtor uspešnic, ki gredo tudi po več desetletjih od njihovega nastanka enako hitro v uho kot nekoč, je kljub EMŠU (maja bo dopolnil 72 let) še vedno zelo aktiven, morda celo bolj kot kadarkoli prej. "Zgodilo se je tisto, kar nikoli nisem mislil, da se bo," se je namuznil "oče" ponarodelega Martinovega lulčka. "Napisal sem knjigo Volkovi, še vedno igram na koncertih, pišem nove pesmi, imam razstavo. Nikoli nisem delal toliko kot zdaj (smeh, op. a.). Še vedno tudi smučam, vsak ponedeljek v Radovljici igram tenis," našteva karizmatični Gorenjec, katerega pečat na glasbenem področju ni ostal neopažen niti na državni ravni. Zdaj še nekdanji predsednik države Borut Pahor mu je leta 2022 podelil red za zasluge za izjemen avtorski prispevek k slovenski popularni glasbi.

Partnerja
NAPREJ >