Zgodbe Siol.net

VITO ŽURAJ

NAPREJ

Vito Žuraj

Za 35-letnega skladatelja resna glasba predstavlja svoboden način izražanja, pri skladanju pa se ne omejuje le na pisanje za instrumente in glas, temveč sklada tudi elektronsko glasbo.

Vito Žuraj je pri desetih letih vedel, da bi rad igral klavir, in že od samega začetka ukvarjanja z glasbo, klavirju je sledilo še čelo, je skladal. Naziva Wunderkind se otepa, ker meni, da je še veliko prehitro, da bi se lahko primerjal z velikimi skladateljskimi imeni iz preteklosti. Žuraj se udejstvuje tudi na pedagoškem področju, saj poučuje instrumentacijo in gregorijanski koral v Karlsruheju, na ljubljanski akademiji za glasbo pa od januarja analizo glasbenih umetnin. Vedno bolj prepoznaven je tudi v tujini.

“Glasba me je vedno zanimala, hkrati pa sem vedel, da je v tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, pretok aktualnih informacij počasnejši, zato je bilo nujno, da grem v tujino, kjer je sodobna umetnost preprosteje na dosegu roke,” pravi Žuraj, ki se zaveda, da je kariera v svetu resne glasbe tek na dolge proge. “Tudi v umetnosti se gradi na vzdržljivosti, tako kot v športu in na drugih področjih, kjer uspe le tistim, ki kakovost vzdržujejo na dolgi časovni rok.”

Tudi v umetnosti se gradi na vzdržljivosti, tako kot pri športu in na drugih področjih, kjer uspe le tistim, ki kakovost vzdržujejo na dolgi časovni rok.

Leta 2013 je napisal svojo prvo opero

Žuraj si je v zadnjih letih prislužil kar tri prestižne mednarodne nagrade, in sicer enoletno umetniško rezidenco v nemški akademiji Villa Massimo v Rimu, ki velja v svetovnem merilu za eno najprestižnejših, prvo nagrado na skladateljskem natečaju mesta Stuttgart in uvrstitev med priporočene skladbe 59. mednarodne skladateljske tribune Rostrum v Stockholmu, kar je zgodovinski uspeh slovenske glasbe na mednarodnem prizorišču, je v obrazložitvi k nagradi zapisala Lea Hedžet. Žuraj je lahko posebej ponosen tudi na naročilo Salzburškega festivala 2013 za skladbo Insideout, ki so jo lani izvedli tudi New York Philharmonic.

Leta 2013 je napisal tudi svojo prvo opero Orlando.Das Schloss, ki jo je oblikoval kot izbrani član programa Akademie Musiktheater heute fundacije Deutsche Bank. “Opera je najobsežnejša glasbena oblika in vsebuje največ različnih dimenzij, ne samo glasbenike in pevce, ampak tudi scensko komponento. Je pa tudi najdaljša, saj za razliko od koncertnih skladb lahko traja tudi več ur. Verjetno pa so minili časi, ko so bila na voljo sredstva za 4-urne opere, ko je bilo to tudi v duhu časa. Danes gre vse hitreje,” razmišlja Žuraj, ki si v prihodnosti želi kakšno opero napisati tudi za slovenske odre.

V tujini bolj pogosto dajo priložnost novi glasbi

“V Sloveniji zasledim veliko zanimanja za to, ali je kdo moderen ali ne, veliko manj pa je govora o dejanskih razlikah v sodobnih stilističnih usmerjenostih. Verjetno zato, ker je sodobna resna glasba manj pogosto izvajana, za občinstvo je to velikokrat nekaj eksotičnega, od česar ne vedo, kaj lahko pričakujejo. Kolikor sem opazil v tujini, je tam več tendence k temu, da dajo ljudje priložnost novim stvaritvam in izvajalcem. K temu pripomore tudi to, da pred samim koncertom organizirajo pogovor z avtorjem.”

“Nekdo, ki je navajen samo na Netopirja, bo imel predsodek, da vse, kar je bistveno novejše, ni več tako užitno. To je približno tako, kot da bi nekdo, ki je samo jabolka, zavrnil datelj, samo zaradi tega, ker ta raste na drugi strani ograje, kamor pa on ne gre.”

Žuraj zase pravi, da so zanj največja inspiracija dobri glasbeniki, od katerih se veliko nauči, med drugim tudi glede zahtevnosti pisanja. Njegovo opero Orlando.Das Schloss, katere partitura se na prvi pogled morda zdi izredno zahtevna, so v gledališču v nemškem Bielefeldu brez težav postavili zgolj z dvema simfoničnima vajama.

Verjetno so minili časi, ko so bila na voljo sredstva za 4-urne opere, ko je bilo to tudi v duhu časa. Danes gre vse hitreje.

Za urejanje partitur si je sam napisal računalniški program

Kot skladatelj se ne želi omejevati na eno samo področje, zato je bila tudi njegova izobrazba v tujini zastavljena v različnih smereh, “tako da lahko izpolnim kakršnokoli naročilo, naj bo to komorna glasba, ansambelsko, simfonično, instrumentalno-vokalno, scensko delo ter tudi elektronska glasba, tako predkomponirana ali pa tako imenovana elektronika v živo”, svoje znanje opisuje Žuraj, ki se sicer še ni preizkusil na področju filmske glasbe, a ga to tudi zelo zanima.

Za potrebe urejanja notnih partitur je napisal poseben računalniški program M-Matrix. Ta mu je precej pomagal tudi pri pisanju skladbe Changeover, ki jo je napisal za 115-članski orkester, skladba pa bo marca izvedena tudi na otvoritvenem koncertu Slovenskih glasbenih dni v Cankarjevem domu, kjer bodo na odru RTV Simfoniki, po parterju in balkonih pa bodo kot solisti postavljeni člani slovitega nemškega Ensemble Modern, ki bodo v dvorani ustvarjali učinek “surround sounda”.

Poudarja, da program M-Matrix nikakor sam ne piše partitur, temveč mu pomaga pri urejanju notnega zapisa, podobno kot si pri projektiranju stavb pomagajo arhitekti.

Nekdo, ki je navajen samo na Netopirja, bo imel predsodek, da vse, kar je bistveno novejše, ni več tako užitno. To je približno tako, kot da bi nekdo, ki je samo jabolka, zavrnil datelj, samo zaradi tega, ker ta raste na drugi strani ograje, kamor pa on ne gre.

Njegovo delo Changeover je tudi organizacijski zalogaj

Ob pogledu na gromozansko partituro skladbe Changeover je računalniška pomoč razumljiva, saj je ta v formatu namreč tako obsežna, da je Žuraj za dirigenta priredil način knjižne vezave, ker je notno stojalo v formatu DIN A1 res redkost, dirigiranje pa bo na koncertu za soliste v dvorani projicirano prek ekranov. Skladbo Changeover je Lea Hedžet v obrazložitvi označila za “prvi uspeli poskus nadzora nad veliko zvočno maso z računalniškim programom za algoritmično instrumentalno in vokalno kompozicijo, ki ga je samostojno razvijal vse od leta 2009″.

Žuraju se v kratkem obeta kar nekaj vznemirljivih projektov. Te dni si išče svojega prvega agenta, s pariškim Ensemble Intercontemporain pa se dogovarja za vokalno instrumentalni projekt na temo Turandot. Koncert za rog in orkester, ki je bil lani praizveden na oranžnem abonmaju Slovenske filharmonije, bo letos izvajal BBC-jev orkester v Glasgowu, drugo leto pa ga bodo igrali še v Kozerthausu v Berlinu.