Avtorji:
Besedilo: Neža Mrevlje
Foto: Ana Kovač
Video: Ana Kovač, Uroš Majerle
Postavitev: Gregor Jamnik, Ana Kovač, Jure Žilavec
MESTO, KI GA OBIŠČITE ŠE LETOS IN SI TAM PRIVOŠČITE VSAJ ZAJTRK
Dunaj v tem času diši po praženih mandljih, maronih, punču in vsem drugem, kar ponujajo na božičnih stojnicah. Te ob številnih manjših in večjih dunajskih božičnih sejmih najdete skoraj na vsakem vogalu. Kako ne, avstrijsko glavno mesto namreč že dolgo velja za decembrsko evropsko destinacijo, ki za nas niti ni pretirano daleč – slabe štiri ure vožnje z avtom.
Vendar pa Dunaj ni le to, enako kot Dunaj niso samo nekdanje imperialne palače, dunajski zrezki, torta sacher in kavarne. Njegovi dediščina in tradicija seveda ostajata, a v tem hitro rastočem in mladem (glede na povprečno starost prebivalcev) mestu se dogajajo številne spremembe. To kontrastno urbano okolje je vse bolj živahno, v njem pa vsaka generacija in vsakdo lahko najde kaj zase: od imperialne dediščine, večetnične metropole do trendovskega utripa. Poti skozi mesto je veliko, odvisno od življenjskega in turističnega sloga obiskovalca.
NA DUNAJU NA BOŽIČNIH SEJMIH ŽE GORIJO LUČI
“Zima in božični čas v mesto privabita veliko ljudi,” potrjuje Nikolaus Gräser iz turističnega združenja Wien Tourismus. V Avstriji praznični čas traja šest tednov, sejmi so namreč odprti od sredine novembra in vse do 24., 25. ali 26. decembra (čas zapiranja sejmov je različen). Pravi čas za obisk sejmov, ki so za mesto pravi posel, se začenja prav zdaj in se stopnjuje vse do božiča.
SNEŽNE KROGLE
Ena od stalnic med številnim okraski, lesenimi izdelki, nakitom, svečami in drugim na božičnih stojnicah, so tudi snežne krogle. Pod njimi pa napis: »Izumljeno na Dunaju.« Okoli leta je po naključju do ideje o tej dekoraciji prišel Erwin Perzy. Množično so snežne krogle začeli izdelovati leta 1905 in jih še vedno. Nekaj pa je tudi zbiralcev teh.
S kuhanim vinom ali punčem v rokah
Velikih (in uradnih) božičnih sejmov je letos na Dunaju 22, ob teh pa je še veliko majhnih, pa če gre samo za par stojnic, razsejanih praktično po celem mestu. Mesto tako v tem času, vsaj v središču, tako postane en velik sejem, na katerega se zgrinjajo domačini in tujci. »Dunajčani veljamo sicer za nekoliko zakomplicirane in tako je tudi v odnosu do božičnih sejmov, čeprav jih na koncu večinoma vsi obiščejo,« nekoliko v šali vzdušje med mestnim prebivalstvom, ki je postal tudi že stereotip, opiše opiše svetovalka za odnose z javnostmi pri družbi Zenker & Co Sonja Kellner.
Na sejme, sploh tistega pred Mestno hišo, vozijo že skupine iz vrtcev in šol. Pogosta navada, kot je še povedala Sonja Kellner, je, da se pred službenimi zabavami najprej dobijo ob eni od stojnic. Na kuhanem vinu ali punču se domačini ustavljajo tudi po službi ali pa se s prijatelji tam srečajo ob koncu tedna.
“Radi imamo božične sejme, radi imamo ta praznični čas in vse, kar je del tega. Okraševanje, majhna darila, ki jih je tu mogoče najti, prigrizke … Radi namreč dobro jemo,” je Sonja Kellner pred mestno hišo pod 28-metrsko okrašeno smreko (to so po napadu v Parizu čez noč spremenili in jo odeli v barve francoske zastave) z nasmehom razlagala o tem, kaj dela dunajske sejme posebne. In medtem ko je iz vseh strani dišalo po sladkih grižljajih, je dodala, da so pečen krompir in kostanj v eni roki ter kuhano vino ali punč v drugi to, kar dela dunajski božični sejem “pravi”.
Sejem v parku pred mestno hišo (Rathaus), ki na tej lokaciji letos praznuje svojo 30. obletnico, je največji. Vsako leto ga obišče več kot tri milijone ljudi, od tega približno 500 tisoč tujcev. Božični sejmi na Dunaju imajo dolgo zgodovino, ta sega 700 let nazaj.
Tudi med božičnimi sejmi za vsakega nekaj
Klasični dunajski božični sejem Christkindlmarkt am Rathausplatz je mogoče v mraku opaziti že od daleč. Okrašeni javorji in hrasti z rdečimi srčki, majhnimi kitarami in drugimi, bolj ali manj posrečenimi, okraski so vidni že od Hofburga, nekdanje habsburške rezidence. Ta je od mestne hiše oddaljena slabega pol kilometra.
Po sejmu se od četrtka do nedelje med 16. in 19. uro, kar je svojevrstna značilnost te božične vasi, sprehaja tudi Christlkindl – deklica z zlatimi lasmi in obleko, ki razveseljuje otroke in jim iz svoje zlate knjige bere zgodbe ter pripoveduje pesmi. Zlato dekle lahko ob nedeljah med 16. in 17. uro srečate pri “pošti v oblakih”. To je tam, kjer lahko na roke napišete božična voščila in jih pošljete najbližjim, otroci pa svoje želje sporočijo na severni pol.
Otrokom prijazen sejem
Čarobnost božiča očara predvsem otroke, to je čas zanje, poudarja Sonja Kellner. In res, božični sejem pred mestno hišo je s svojim programom in ponudbo še posebej namenjen najmlajšim. V mestni palači je mogoče najti pravo otroško pekarno in druge ustvarjalne delavnice, v parku pa je zanje pripravljena prava pravljična dežela. Otrokom je namenjen tudi sejem pred Karlovo cerkvijo – Adventmarkt vor der Karlskirche.
Stojnice, kjer so piškoti še bolj dišeči
Dunajski božični sejmi so tematski, poudarja Nikolaus Gräser. Pred mestno hišo, pri poletni habsburški rezidenci Schönbrunn, božična vas pred baročno palačo Belvedere (Weihnmachtsdorf Schloos Belvedere) in v Parku Marije Terezije (Maria-Theresien-Platz) med znamenitim Prirodoslovnim (Naturhistorische Museum) in Umetnostnozgodovinskim muzejem (Kunsthistorisches Museum) so klasični, romantični in imperialistični. Bolj butičnega, predvsem manjšega, s poudarkom na jedači in pijači, najdete za dunajsko stolnico na Štefanovem trgu pred prodajalno in čajnico Haas & Haas (Stephansplatz 4).
Tu se še posebej trudijo z domačimi piškoti, punčem, izbranimi čaji in pečenimi klobasami ter domačimi suhimi mesninami. In če se boste znašli na tem božičnem otoku sredi Dunaja, stopite še nekaj korakov naprej od lesenih hišk vse do ene najstarejših vinotek v mestu – Vinothek St. Stephensplatz (Stephensplatz 6) iz leta 1976. Tukaj v vinskih steklenicah ponujajo ves svet, med njimi pa seveda najdete tudi najboljše Avstrijce med vinarji. Po njihovem priporočilu ne spreglejte tistih iz kleti Knoll, Prager in Pichler. Resno pa se posvečajo tudi izbiri vodk, džinov in viskijev.
Sodobnejši, bolj žurerski december …
“Med sejmi, na katerih se s svojimi izdelki in idejami predstavljajo mladi oblikovalci in ustvarjalci, je na primer ta na Karsplatzu,” razlaga Nikolaus Gräser. Svoje ročno narejene izdelke mladi oblikovalci in oblikovalke ponujajo tudi pred WUK-om (Währinger Strasse 59) v nekdanji tovarni lokomotiv, ki je že več desetletij prostor alternativne kulture.
Mlad, sodoben in bolj žurerski je tudi sejem v MuseumsQuartierju (Museumsplatz 1), poimenovan WeihnachtsQuartier. Okraševanje v polkrožno postavljenih začasnih prostorih je tu bolj individualno, manj božično predvidljivo, lampijoni na okoliških drevesih pa so prav magični. Zbirališče (bolj ali manj) mladih na ploščadi med muzejem sodobne umetnosti mumok in muzejem Leopold ter Kunsthalle pa ni priljubljeno le v zimskem času. Nasprotno, poleti je tam še bolj živahno. Če boste tam čez dan, si oglejte osrednje muzeje in galerije v tem kompleksu, potem pa zavijte še v njegov bolj eksperimentalni del v quartier21. Tam imajo studie različne skupine in tam se odvijajo predstavitve različnih projektov. Tu je tudi plesno središče Tanzquartier Wien. Naokoli je še nekaj butikov, knjigarna, lokali in bistroji. Priljubljen, tudi zvečer, je bar v muzeju Leopold – Cafe Leopold.
IZBRANE RAZSTAVE NA DUNAJU
- Galerija mumok (Museumsplatz 1): Razkriti, razstaviti, prikazati, informirati, ponuditi: Umetniške prakse 90. letih. Na ogled do 14. februarja 2016.
- Kunsthalle (Museumsplatz 1): Politični populizem. Na ogled do 7. februarja 2016.
- Albertina (Albertinaplatz 1): Edvard Munch. Na ogled do 24. januarja. Svetovi romanticizma. Na ogled do 21. februarja 2016.
- MAK (Stubenring 5): Kako srečni ste?: Barometer razpoloženja. Na ogled do 28. marca 2016.
- Muzej Sigmund Freuda (Berggasse 19): “To je močen spol: “Ženske v psihoanalizi. Na ogled do 12. junija.
Med božičnimi sejmi, ki jih organizira mesto Dunaj, je tudi Pink Christmas in Vienna, ki letos poteka drugič. “Najdete ga na Naschmarku, ki je tudi sicer med homoseksualnimi turisti in domačini zelo priljubljen,” pojasni Nikolaus Gräser iz dunajskega turističnega združenja.
Krožna cesta, s katero je Dunaj postal evropska prestolnica
Letos pa ni le obletnica božičnega sejma pred mestno hišo, 150 let mineva tudi od izgradnje Ringstrasse, bulvarja, velemestne ulice. Ta je za tiste, ki v avstrijsko glavno mesto pridejo prvič, dobra izhodiščna točka za spoznavanje zgodovine in kulturne dediščine tega prostora, pa tudi dela njegove sodobnosti. Tistega, ki se naslanja na njegovo imperialno, aristokratsko zgodovino, in to v duhu (delno) prenaša tudi v zdajšnji čas. Gre za bulvar, za katerega je veljalo, da ga je treba videti in da je na njem treba biti viden. Predvsem prvo drži še danes, v določenem krogu dunajske družbe pa tudi drugo.
Velemestno cesto Ringstrasse, široko 57 metrov in dolgo pet kilometrov, je leta 1857 zaukazal zgraditi Franc Jožef. “To je moja volja …” je 20. decembra pisalo na oznanilu v dunajskem časopisu Wiener Zeitung.
“Mesto so odprli, da se je lahko povezala tudi družba. Aristokracija, srednji in delavski razred so bili tako prepleteni v velik organizem. S tem so se lahko zgodile družbene, pa tudi kulturne spremembe. Prostor se je odprl za izmenjavo znanj in inovacije,” pomen krožne metropolitske ceste za Dunaj opisuje Nikolaus Gräser. Ta je imela tudi simbolno vlogo v političnem in družbenem smislu, saj je nakazala smer preobrazbe iz zgodovinskega mesta v Habsburški monarhiji v evropsko prestolnico.
Od habsburške prestolnice do evropske metropole
Urbanistični in arhitekturni projekt, največji javni graditeljski projekt v dunajski zgodovini, ki je bil tudi družbena in politična gesta, so zagnali leto po vladarjevem oznanilu, uradno pa so ga odprli sedem let pozneje.
Na njem še danes najdemo osrednje dunajske politične institucije, kot so parlament, mestna hiša in več ministrstev, pa tudi nekdanja habsburška palača Hofburg, ki je zdaj v vlogi muzeja, arhiva, pa tudi avstrijske politike. Na tej krožni cesti so tudi glavne kulturne državne in mestne institucije, kot so opera, gledališče Burgtheater, Prirodoslovni muzej, Umetnostnozgodovinski muzej, MAK – Avstrijski muzej za uporabne in sodobne umetnosti in univerza, pa tudi stanovanjske zgradbe. Ob Donavi velemestni krog zaokrožuje večnamenska stavba z observatorijem Urania iz leta 1910. Ta je delo arhitekta slovenskega rodu Maksa Fabianija, ki se je izobraževal na Dunaju, z urbanističnim načrtom pa zasnoval popotresno Ljubljano, kjer je prav tako predvidel ring, krožno cesto.
Dunajski bulvar kot DNK avstrijske prestolnice
Tudi danes, ko je Dunaj eno najhitreje rastočih mest v srednji Evropi, kar poudarja Klemens Himpele z oddelka mesta Dunaj za gospodarstvo, delo in statistiko, je mogoče najti več vzporednic med tem, kaj je bulvar pomenil nekoč in kaj pomeni danes.
“Ko pogledamo na Ringstrasse, najdemo tam vse, kar Dunaj lahko ponudi. Predstavlja DNK mesta. Ima zelene predele, 50 odstotkov mesta je namreč zelenega. Prav tako je tam velik del velikih dunajskih muzejev in kulturnih institucij. In kultura je v tem mestu pomembna. Ringstrasse je pomemben tudi za urejenost prometa. Ob njem so tudi restavracije in kavarne. Na glavni velemestni žili se odvija družabno in družbeno življenje. Različni dogodki se odvijajo čez vse leto, prav tako pa je to tudi prostor protestov …” sklene Gräser.
Največji javni prostor v Evropi, muzej na prostem ali …
Do danes se je velecesta, ki je tako kot mesto prešla različna politična in družbena obdobja, od imperija do nacizma in sodobne Evrope, prijelo veliko oznak in interpretacij. V svoji družinski biografiji z naslovom The Hare with Amber Eyes jo je britanski keramik Edmund de Waal, ki izhaja iz nekoč močne evropske judovske bankirske družine, ta je enega od svojih središč imela tudi na Dunaju, opisal kot “največji javni prostor v Evropi”, v katerem nobena izmed stavb v različnih (odmevih) stavbenih slogih – kot na primer parlament, ki posnema grški tempelj, državna opera, univerza in muzeja, zgrajena v neorenesančnem slogu ali pa cerkev Votive v neogotskem – ne preglasi druge.
Poleg že omenjene Fabianijeve stavbe je drugo, ne pa tudi zadnje, mogoče najti v neposredni bližini Grabna, mondene dunajske osrednje ulice v strogem središču blizu Štefanovega trga. Hiša glasbene in kartografske založbe Artaria na naslovu Kohlmark 9 je nastala med letoma 1900 in 1902. Plečnik je svoj pečat tu pustil z več deli, med njimi Zacherlovo hišo (Brandstätte 6/Wildpretmarkt 2–4/Bauernmarkt 5) v najožjem mestnem središču, ki velja za njegovo pomembno mladostno delo (nastajalo je v obdobju med letoma 1900 in 1905), in v predelu Ottakring cerkev Svetega duha (Herbststrasse 82), ki je bila izgrajena med letoma 1908 in 1913.
A če se vrnemo k Wagnerju in njegovi kritiki historicizma na ringu, poudarjanja in obujanja zgodovinskih arhitekturnih slogov, se je avstrijski pisateljici, novinarki in kritičarki Berti Zuckerkandl pridušal: “Ringstrasse je šolski primer posnemanja slogov, enega bolj smešnega kot drugega.” Osrednjo težavo Dunaja, prav v tem, kar je pri Ringerstrasse izpostavil Wagner, je videl tudi Adolf Loos, pomemben arhitekt ter teoretik poznega 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Sam je med drugim na Dunaju zasnoval interjer dunajske kavarne Café Museum, ki so jo odprli leta 1899, a po zadnji prenovi pred petimi leti notranjost z njegovim delom nima nič več skupnega.
Dunajska kavarna še vedno na svojem mestu
Da je zgodovinskih in znamenitih kavarn kot osrednjih družabnih in družbenih prostorov na Dunaju še veliko, je poudarjeno v številnih zapisih in pripovedovanjih o mestu. Nekatere, ki staro slavo prenašajo tudi v sodobnost, so ostale tudi ob mestnem bulvarju. Za najelegantnejšo in največjo med njimi je veljala oz. velja Café Landtmann (Universitätsring 4), ki jo je Franz Landtmann odprl leta 1873, v času, ko so mestno hišo in univerzo še vedno gradili, za Burgtheater pa še niso postavili niti zidaka. Kavarna, ki velja tudi za pionirko kulture pitja kave na Dunaju, je vedno bila priljubljena med politiki, znanstveniki, umetniki … V njej so nekoč pogosto sedeli tudi oče psihoanalize Sigmund Freud, skladatelj Gustav Mahler in drugi.
Med znamenite dunajske kavarne štejejo tudi Café Schwarzberg (Kärntner Ring 17), ki so jo odprli leta 1861, in Café Prückel (Stubenring 24) iz leta 1903.
Kavarna, kjer se je čas ustavil
Svoj stari šarm pa je do danes ohranila tudi kavarna Hawelka (Dorotheergasse 6), ki se sicer ne drži ringa, je pa zato v samem središču mesta. Njena zgodba je naslednja. Leopold in Josefine Hawelka sta jo odprla leta 1939, med vojno zaprla, leta 1945 pa je spet sprejemala goste. Prav v tem obdobju in še bolj v desetletjih pozneje, sploh v 60. in 70. letih, je postala zbirališče dunajske umetniške scene.
A tudi zdaj, ko sta njena prva lastnika že umrla, je kavarna ohranila svoj duh. Zdi se, kot da se je čas v njej ustavil. Še vedno priča o tem, da je nastala v nekem drugem obdobju. Ob vhodu gosta na lesenih stojalih pričakajo številni časopisi, vsak dan po 20. uri pa natakarji v oblekah strežejo buhteljne s slivovo marmelado, tako kot že desetletja prej. Še vedno velja za zbirališče umetnikov, čeprav je zdaj v njej tudi veliko turistov. Od marsikoga boste namreč slišali, da je doživetje tega prostora eden od nujnih postankov v mestu. Kavo vam bodo pripravili po Hawelkovem načinu počasnega praženja in z njegovim podpisom na skodelici.
Ko je kupovanje hrane dogodivščina
Ko smo že pri dunajskih klasikah – teh je ob sacher torti res kar nekaj –, velja omeniti tudi kultno delikateso Julius Meinl na Grabnu 19. V prazničnem času se boste v spodnjem nadstropju lahko zakadili v takšne in drugačne vrste božičnega peciva, pa tudi pri izbiranju čokolad boste imeli kar nekaj dela.
SODOBNI, TRENDOVSKI DUNAJ
Dunaj niso le kavarne, palače, imenitni bulvar, razkošne prodajalne znamenitih modnih znamk, ki s svojimi imeni prekrivajo pročelja stavb na Grabnu in okoli Štefanovega trga, dunajski zrezki in klasika – za ta del bi morda celo kdo rekel, da je preveč spoliran, šik, če ne celo snobovski. A ima svojo zgodovino, današnje življenje in za marsikoga tudi svoj šarm.
Pa vendar, Dunaj je več kot samo to. “Del mesta so seveda še vedno staromodne kavarne, a na drugi strani ponuja tudi veliko sodobne kulture. Lahko greš na različne koncerte, dogodke … Ko živiš na Dunaju, ni pomembno, kdo si, ali si heteroseksualec ali homoseksualec, ali imaš rad klasično ali sodobno glasbo … Preprosto lahko tu živiš in uživaš življenje,” svoje dojemanje družbenega in kulturnega vzdušja opisuje Klemens Himpele z mestnega oddelka za gospodarstvo, delo in statistiko.
Himpele je Nemec, ki se je na Dunaj preselil pred osmimi leti, in se strinja, da se je v tem času mesto zelo spremenilo. “Veliko je možnosti za mlade družine, veliko je dogodkov, pomembno vlogo pri teh spremembah in oživitvi imajo tudi vidni avstrijski umetniki …” Lani je za novo leto gostil prijatelje iz Anglije. “Ko so odhajali, so mi rekli: ‘Mislili smo, da je Dunaj konservativno mesto, a ko smo ga obiskali, smo spremenili mnenje.’” Seveda se vtisi turista ali pa tistega, ki tam biva dlje časa, razlikujejo. A v avstrijski prestolnici je treba doživeti tudi sodobno vzdušje mesta.
Dunaj je namreč kontrasten. Na eni strani življenje poteka v operi in kavarnah, na drugi strani pa je kar nekaj prostora tudi za alternativo. Ali kot pravi ena od njegovih prebivalk in ena od organizatorjev poletnega umetniškega festivala Soho in Ottakring Ula Schneider: “Na Dunaju rada živim, ker je v njem toliko iniciativ od spodaj navzgor. Upravljanje mesta je nekako uravnoteženo od zgoraj navzdol in obratno.”
In kot je dodal Himpele: “Ko sem se pred osmimi leti iz Nemčije selil na Dunaj, so me spraševali, zakaj Dunaj. Danes mislim, da me to nihče več ne bi vprašal. To je zdaj mesto za mlade, kjer je preprosto treba biti.”
KNJIGA S KAVO ALI KAVA S KNJIGO
Na Dunaju se množijo lokali s konceptom. Takšen je na primer bar Phil (Gumpendorfer Strasse 10–12), ki je precej kulten in na sceni prisoten že nekaj časa. Takoj, ko boste odprli njegova vrata, vas bodo vase posrkale knjige, saj gre namreč za knjigarno z lokalom, kjer lahko tudi kaj pomalicate in ne spijete le kave ali čaja. Tam redno prirejajo tudi različne dogodke. Interjer je več kot prijeten, zasnovan sproščeno. Svoj čar ima zagotovo skodelica čaja, ki jo spijete pod tisoč in enim lestencem različnih oblik.
Po ulici Gumpendorfer Strasse, kjer je knjigarna kavarna – od hišne številke 40 naprej ni več tako zanimivo –, in po bližnji Theobaldgasse se velja razgledati po prodajalnah. Predvsem oblikovalskih, kjer najdete dodatke za dom ali oblačila.
Med lokali s posebnim konceptom je zagotovo treba omeniti Das Möbel Cafe (Burggasse 10). To je lokal, kjer s stolov, miz in luči visijo listki s ceno. Zakaj? Ker je to prodajni bar, v katerem svoje izdelke predstavljajo mladi lokalni pohištveni oblikovalci in oblikovalke. Zato se lahko zgodi, da bo prostor vsakič, ko boste stopili vanj, nekoliko drugačen, saj so lahko med gosti lokala tudi morebitni kupci pohištva. Listki s ceno so opremljeni tudi s kodo, ki vam, ko jo odčitate, ponudi še več informacij o avtorju in posameznem kosu pohištva.
Torbe po dunajsko
Ulica Burggasse in pravokotno nanjo Neubaugasse sta v trendovskem kontekstu zelo zanimivi. Na njej je mogoče najti različne prijetne lokale, vsakega s svojim značajem, na teh dveh ulicah ne manjka prodajaln lokalnih modnih oblikovalcev. In to nedaleč od najbolj znane nakupovalne ulice Mariahilfer Strasse, kjer ponujajo predvsem svetovno znane znamke.
Iz organskega bombaža in drugih materialov avstrijska modna oblikovalka Martina Meixner ustvarja oblačila pod blagovno znamko Maronski. Nekaj njenih kosov je na prodaj v prodajalni v MuseumsQuartierju, njene kolekcije pa najdete v prodajalni na Neubaugasse 7.
Torbe pripovedujejo zgodbe, vsaj tako je prepričana njihova avtorica Ina Kent. Njene skrbno oblikovane in izdelane primerke najdete v prodajalni na Neubaugasse 34.
Seveda je to le del lokalne ustvarjalnosti, ki jo je mogoče prestreči na Dunaju.
Sok med zelenjem
Ob razmišljanju o postankih med spoznavanjem mesta velja omeniti še Palmenhaus z edinstveno zunanjostjo in kontekstom prostora. Gre namreč za prostor srečevanja, umeščen v ogromen secesijski rastlinjak, ki ga je leta 1901 zasnoval arhitekt Friedrich Ohman. Najdemo ga v enem od mestnih parkov Burggarten (na Burggarten 1). Spiti kaj pod visokimi drevesi in si ogledovati rastlinje vse naokoli je pravi dogodek. Še posebej za tiste, ki sanjajo, da bi nekoč sredi dnevne sobe imeli rastlinjak.
Na skoraj drugem koncu mesta, čeprav dokaj hitro dostopnem – Dunaj je zelo obvladljiv predvsem zaradi dobro urejenega in hitrega javnega prometa, pa tudi zaradi dejstva, da v primerjavi s kakšnim drugim velemestom ni tako velik –, si je mesto mogoče ogledati s ptičje perspektive.
V restavraciji in baru Das Loft (Praterstrasse 1) v stolpnici, kjer je tudi hotel Sofitel, je pogled na mesto več kot odličen. Vendar pa ta ni prepričljiv samo od zgoraj navzdol, temveč tudi od spodaj navzgor – posebnost interjerja je namreč njegov strop. Pod njega se je podpisala švicarska umetnica Pipilotti Rist.
Okusi mesta
Tudi v svetu kulinarike lahko Dunaj ponudi marsikaj. Govorimo namreč o mestu, kjer je sedem restavracij z eno Michelinovo zvezdico in dve z dvema. To sta restavraciji Steirereck (Am Heumarkt 2A) in Palais Coburg (Coburgbastei 4). A to je zgornji rob gastronomije.
V strogem mestnem središču je še vedno zelo priljubljena in trendovska restavracija Fabios (Tuchlauben 4–6), ki jo spremlja tudi lokal. Tam je na meniju Mediteran v raznih oblikah, od mesa do rib.
Med manj pretencioznimi jedci je priljubljena restavracija Ulrich (St. Ulrichplatz 1), ki bo marsikaj zanimivega ponudila tudi vegetarijancem. Za ne prav lačne je tam dobra izbira kakšna od solat in hrustljavk v različnih kombinacijah. Najde se tudi kaj za mesa željne. In seveda, skoraj ni več trendovskega lokala brez burgerja. Tudi tega imajo. Bistro Ulrich ponuja znano hrano na svoj način.
Veliko izbire je tudi med azijskimi restavracijami. Ena takšnih s čudovitim interjerjem, sploh markantno instalacijo na sredini stropa, je restavracija On market (Linke Wienzeile 36). Tisti, ki niste ravno za sladko-slane kombinacije, se rački z mangom raje izognite, saj omako iz tega sadja tu razumejo zelo konkretno in tako ta s svojo sladkobo preglasi skoraj vse drugo. A na jedilniku so okusni dim sumi, kitajski žlikrofi. Tam si lahko privoščite tudi zajtrk, na primer v obliki kakšne izmed azijskih juh.
Zajtrkovanje v restavracijah, pravzaprav brunch, je na Dunaju zelo priljubljeno. Strežejo ga do poznega popoldneva, zato ne bo nič nenavadnega, še posebej konec tedna ne, če si boste ob šestih popoldne na primer zaželeli umešana jajčka.
Pravi brunch si privoščite v Joseph vom Pheinsten (Landerstrasse Hauptstrasse 4). Tukaj obilni jutranji obrok razumejo na več načinov. Od umešanih jajčk z lososom ter sladico z mangom in semeni chia, ali pa na bolj klasičen način s siri in mesninami ter kuhanim jajcem. Na voljo je tudi zelenjavna različica. Bezeg se tu pojavi na več načinov, v limonadi ali čaju. Tudi semena chia so prisotna v več primerih. Sveže, v večji meri lokalnega izvora, pa je to, kar želijo poudariti kot svoj moto. V zajtrkovalnici si boste za na pot lahko kupili tudi domači kruh ali sladice. Prav pekarna je bila namreč predhodnica tega, kar danes predstavlja Joseph vom Pheinsten.
VEČETNIČNI DUNAJ
“Dunaj je bil vedno večetnično mesto in vedno bo,” pravi Nikolaus Gräser, kar se odraža tudi v kulinariki.
“Tretjina Dunajčanov ni rojena v Avstriji. Dunaj je po številu priseljencev za Londonom in Brusljem na tretjem mestu med evropskimi prestolnicami. Zgodovina Dunaja je zgodovina migracij v različnih obdobjih. Dunaj raste zaradi migracij. Ljudje sem prihajajo, ker si želijo delati, ustvarjati. Za mesto je to velik izziv, kako jih vključiti, pa tudi priložnost, saj vsakdo od njih prinese svoje znanje, ideje, izkušnje in poglede na življenje. Na Dunaj se priseljuje veliko število izobraženih. Zaradi priseljevanja pa je to tudi mlado mesto,” pojasnjuje Himpele.
“Starim Dunajčanom ni toliko všeč dejstvo, da smo eno od bolj večetničnih mest v Evropi. Tujcev se velikokrat bojijo in do njih niso tako odprti, kot bi si želel,” še pravi sogovornik z dunajske občine.
Naschmarkt – nujnost obiska na Dunaju
Večetničnost Dunaja pa je zastopana tudi na mestni tržnici Naschmarkt – kraj, ki ga ne smete izpustiti. Tam diši po različnih začimbah, rdeče se svetijo italijanske olive, razno suho sadje, v slanih in sladkih jedeh pa ponujajo vzhodnjaške okuse. Zanimiva je tudi prodajalna domačih kisov Gegenbauer, kjer je še posebej velika izbira sadnih vrst kisa; pohvalijo se na primer s kutinovim.
Sprehod čez tržnico je resnično pravo doživetje. Tja se je vredno odpraviti tudi po pol sedmi zvečer, ko se njen živilski del že zapre, vendar pa je tam še veliko barov in restavracij, ki poskrbijo, da je Naschmarkt živ ves dan in tudi zvečer.
Pravi biser večetničnega Dunaja je tudi Brunnenmarkt v Ottakringu. V 16. okrožju namreč vsak dan odprejo 800 metrov dolgo tržnico na prostem, ki se razprostira vzdolž ulice. Ta komunikativni prostor odslikava večetnično mestno okrožje, kjer velik del prebivalcev predstavljajo priseljenci iz Turčije in z Balkana.
Zaradi prepričanja, da je tudi v ta del mesta treba vnesti umetniške vsebine, pa tudi zaradi ugodnih najemnin, se je že pred leti sem preselilo veliko umetnikov in nastalo je več umetnostnih prostorov, galerij. Osrednji med tovrstnimi dogajanji je zagotovo festival Soho in Ottakring, ki na presečišču umetnosti in družbe spomladi poteka že več let, poveže pa celotno sosesko ter sem privabi mestno in mednarodno javnost.
“V zadnjih letih se je Ottakring zelo spremenil, postal je dinamična soseska. Tudi bivanjske razmere v nekdaj pretežno delavskem in priseljenskem okrožju so se izboljšale,” razlaga Ula Schneider. V zadnjem času tako postaja še eden od priljubljenih in zelo živih predelov mesta. Še posebej ob sobotah je na trgu Yppenplatz zelo živahno ter zanimivo tako za domačine kot druge obiskovalce. To je tako postal še en dunajski prostor, ki ga je treba doživeti. Ponuja namreč še en vpogled v avstrijsko prestolnico, ki jo je tako mogoče še bolje razumeti.
Doživite še druge vrhunske #Zgodbe na Planet Siol.net