marec – mesec žensk
MO(GO)ČNE ŽENSKE
Mesec marec je že tradicionalno posvečen ženskam, saj več kot sto let praznujemo mednarodni praznik žensk (dan žena) in že več kot trideset let v Sloveniji tudi materinski praznik.
V tem mesecu se nam tako ponuja priložnost za razmislek o doseženem napredku žensk, pozivanje k spremembam in proslavljanje dejanj poguma in odločnosti navadnih žensk, ki so igrale izjemno vlogo v zgodovini svojih držav in skupnosti. Je torej čas namenjen proslavljanju dosežkov žensk, pozivanju k enakosti spolov in poklonu našim mamam, ki imajo v vseh kulturah sveta prav posebno mesto.
Ljuba Prenner
Slovenska odvetnica in pisateljica (1906–1977)
Za Ljubo bi lahko rekli, da ni bila ne moški, ne ženska. Ali pa je bila oboje. Je pa s svojim vedenjem in načinom življenja zagotovo razširjala obzorja in utirala pot k sprejemanju raznolikosti.
Svojo drugačnost je kazala že od otroštva, ko je v kombinaciji s krilom nosila srajco in kravato, takrat pa so se takšne razlike še težko sprejemale in jih je spremljalo zasmehovanje.
Ljuba je avtorica prve slovenske kriminalke, doktorirala je na Pravni fakulteti, bila je nepopustljiva in ostra zagovornica človekovih pravic, ki je le redko izgubila sodni primer, je pa zaradi svojega neposrednega pristopa tudi trikrat pristala v zaporu.
“Hlače nosim, da lažje živim.”
Kristina Gorišek Novaković
Prva slovenska in jugoslovanska letalka (1909–1996)
Kristina je bila sposobna letalka in tudi prva ženska na Balkanu, ki je samostojno poletela in s tem prekosila tudi moške tovariše, čeprav ni imela svoje obleke, ampak je nosila najmanjšo moško. Obleka je v letalstvu zelo pomembna, saj je od nje lahko odvisno tudi življenje pilota.
Denar je najprej služila kot trgovka, nato je odšla v Beograd, kjer je delala na pošti kot telefonistka. S skromno plačo si je plačevala šolanje v Aerodromu, kamor je hodila vsak dan po službi in vztrajno vadila. Kljub prepovedi vojske (civilistom ni bilo dovoljeno pilotiranje vojaških letal) je Kristina leta 1932 opravila prvi samostojni polet, dve leti kasneje pa še izpit.
Nadia Nadim
Dansko-afganistanska nogometašica (1988)
Velja za najboljšo in najvplivnejšo afganistansko nogometašico v zgodovini. Kot begunka je iz Afganistana prišla na Dansko, kjer je začela trenirati nogomet.
Z ekipo Paris Sain-Germain je osvojila naslov francoske državne prvakinje v sezoni 2020/21. Leta 2018 je bila na lestvici Forbes kot najvplivnejša športnica uvrščena na 20. mesto.
“V življenju imam en cilj; želim biti najboljša v vsem, kar počnem.”
Evgenija Šumi
Pionirka slovenskega podjetništva (1875–1936)
Podjetje Šumi (takrat Schumi) je najprej vodil njen oče, kasneje mama Josipina (na sliki), ki je prva na svetu začela proizvajati gumi bonbone. Po mamini smrti je podjetje prevzela Evgenija s svojim možem.
Tovarno sta skupaj modernizirala in razširila, danes se bonboni Šumi prodajajo po 41 državah po svetu. Skupaj sta ustanovila še podjetje Pletenina, ki se je ukvarjalo z izdelavo različnih pletenin.
Evgenija je rodila in vzogijla 13 otrok, bila pa je zelo dobrodelna tudi izven družine; pomagala je svojim uslužbenkam, ki so rodile, vsako leto je tudi z volnenimi nogavicami oskrbela sirotišnice.
Lučka Kajfež Bogataj
Slovenska klimatologinja (1957)
Je ena izmed slovenskih pionirk raziskovanja vpliva podnebnih sprememb, redna profesorica na Biotehniški fakulteti in predavateljica na Fakulteti za matematiko in fiziko ter na Fakulteti za arhitekturo.
Že vrsto let je članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov, znotraj katerega opravlja veliko funkcij.
Je soprejemnica Nobelove nagrade za mir (2007) in prejemnica nagrade za zasluge pri razbijanju stereotipov o ženskih in moških poklicih ter za vzpodbudo ženskam pri odločitvi za tehnične in znanstvene poklice.
“Moraš storiti tisto, kar zmoreš, in ne le tistega, kar moraš.”
Rosa Parks
Afroameriška šivilja in borka za človekove pravice (1913–2005)
Decembra 1955 Afriška Američanka Rosa Parks v mestu Montgomery v ameriški zvezni državi Alabama belcu ni hotela odstopiti sedeža na avtobusu. Praksa v tej takrat rasistični zvezni državi je bila, da so belci in črnci na avtobusu sedeli ločeno, črnci pa so smeli sedeti le v ozadju.
Rosin protest se je končal z njeno aretacijo, njena zahteva po spoštovanju in enakosti pravic pa je prerasla v bojkot avtobusnega prometa v Montgomeryju. Bojkot, ki je bil začetek ameriškega gibanja za državljanske pravice, je vodil Martin Luther King. Štiri leta po njeni smrti, leta 2005 so ZDA dobile prvega afroameriškega predsednika Baracka Obamo.
“Če je to kar počneš prav, se ne rabiš bati ničesar.”
Pridna dekleta redkokdaj pišejo zgodovino.Laurel Thatcher
Ninna Kozorog
Slovenska zdravnica nevrologinja, humanitarna delavka, kolumnistka (1985)
Zaposlena je kot specialistka nevrologinja na oddelku za nevrokirurgijo mariborskega kliničnega centra.
Leta 2011 je kot študentka medicine pomagala ustanoviti društvo Humanitarček, ki pomaga brezdomcem in starostnikom.
Idejno in projektno je vodila mnoge dobrodelne akcije, leta 2019 je prejela naziv »Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi«, istega leta je postala tudi »Slovenka leta« in »ime meseca«.
“Najpomembnejši vzornik je tisti človek, ki nas zvečer gleda iz ogledala, ko si speremo masko dneva.”
Jane Goodall
Britanska primatologinja, etnologinja, antropologinja (1934)
Jane je najbolj poznana po svoji 60-letni raziskavi, v kateri je proučevala družinsko in socialno interakcijo med prostoživečimi šimpanzi v nacionalnem parku v Tanzaniji.
Njene raziskave nakazujejo pomemba dejstva o bioloških koreninah človeškega vedenja. Za zasluge je prejela red britanskega imperija, revija Time jo je v letu 2019 uvrstila med sto najvplivnejših ljudi.
“Vsak posameznik je pomemben. Vsak posameznik ima svojo vlogo. Vsak posameznik naredi razliko.”
Minka Govekar
Slovenska učiteljica, prevajalka, publicistka, aktivistka (1874–1950)
Je ena najpomembnejših osebnosti ženskega gibanja na Slovenskem od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne.
Podpirale so jo somišljenice, ki so se borile za ženske pravice, zahtevale so enakopravnost, dostop do izobraževanja, volilno pravico in na splošno več prostora v javnem življenju za ženske. Leta 1901 je z drugimi somišljenicami soustanovila prvo slovensko žensko društvo, ki je imelo vizijo, da spremeni svet na bolje.
Aktivna je bila tudi kot predavateljica in prevajalka, leta 1924 je tudi vodila eno največjih akcij za boljšo opremljenost ženske bolnišnice v Ljubljani, kjer je primankovalo osnovnih potrebščin.
“Ženska prav tako lahko razsoja ter samostojno misli kakor možki.”
Hellen Keller
Ameriška slepa in gluhonema pisateljica (1880–1968)
Rodila se je kot normalen otrok, v zgodnjem otroštvu pa je oglušela in oslepela, kar je bila posledica bolezni. Bila je prva gluhoslepa oseba, ki je diplomirala.
Bila je tudi politična aktivistka in predavateljica, odlikovala jo je zmožnost njenih prepričanj, ki jih je zagovarjala brez dlake na jeziku. Bila je tudi članica Socialistične stranke Amerike in Industrijskih delavcev sveta in se je zavzemala za volilno pravico žensk, pravice delavcev, za socializem in druge podobne cilje.
“Optimizem je prepričanje, ki vodi do dosežkov; nič se ne da narediti brez upanja.”
Uspeh ni to, kar imate, ampak to, kar ste.Michelle Obama
Anita Ogulin
Slovenska prostovoljka, humanitarka
Je čutna in energična ženska, ime leta 2021 (glasovanje Vala 202). Je dolgoletna prostovoljka in predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, človekoljubka, humanitarka in vodja projekta Botrstvo, ki je do zdaj po Sloveniji pomagalo že skoraj 11 tisoč otrokom.
Aniti ni vseeno, v kakšni družbi živimo, in se za to, da se svet spreminja na bolje, vsakodnevno trudi. Je tudi častna občanka Mestne občine Ljubljana.
“Vsak ima pravico do dostojnega življenja, vendar kot družba tega ne zagotavljamo. Ko je človek v stiski, se pogosto ne znajde več.”
Wangari Maathai
Kenijska aktivistka, biologinja, političarka, okoljevarstvenica (1940–2011)
Wangari je prva ženska iz Vzhodne Afrike z nazivom doktorja znanost ter prva ženska z nazivom »profesor«, ki ga je pridobila na Univerzi Nairobi.
Poleg dela na univerzi je bila vpletena v številne dejavnosti v nevladnih in drugih organizacijah. Je ustanoviteljica organizacije Green Belt Movement ( Gibanje zelenega pasu), katere cilj je bil razviti državo skozi varstvo okolja in razvoj skupnosti. Gibanje je bilo boj proti krčenju gozdov in eroziji zemlje, ki se pojavi zaradi prekomernega izkoriščanja lesa.
Leta 2004 je prejela Nobelovo nagrado za mir, s čimer je postala prva temnopolta Afričanka, ki je prejela omenjeno nagrado.
Najpogostejša ženska imena v Sloveniji so Marija, Ana in Maja,
med rojenimi od 2000 dalje pa Eva, Nika in Sara.
Vir: SURS, 2021
Princesa Diana
Valižanska princesa (1961–1997)
Velja za eno najbolj slavnih in priljubljenih članic britanske kraljeve družine. Bila je del aristokratske angleške družine s kraljevimi koreninami, ni pa bila znana le v domovini, temveč je s svojo preprostostjo, sočutnostjo, dostopnostjo in dobrodelnostjo osvojila srca vsega sveta.
“Vsakega je treba ceniti. Vsak ima možnost, da nekaj vrne.”
Alma Karlin
Slovenska svetovna popotnica, pisateljica, pesnica, zbirateljica (1889–1950)
Alma zagotovo velja za eno najbolj drznih žensk 20. stoletja, ketere opus obsega več kot dvajset knjig in več kot štirideset črtic, novel, risb, pesmi in notnih zapisov.
Že kot majhna deklica je bila vzgajana po vojaško – namesto, da bi se ukvarjala z gospodinjenjem, je verjela, da lahko v življenju doseže vse, kar želi.
Je prva ženska na svetu, ki je prepotovala svet in se na poti preživljala s svojim lastnim delom – s pisanjem. V osemletnem popotovanju je obiskala vseh pet celin, domov se je vrnila leta 1927 s kovčkoma in pisalnim strojem.
»Ne zamerite mi!”, so bile besede Alme M. Karlin. Zamerili pa so ji mnogo. To, da je govorila in pisala nemško, da ji je bilo vseeno za videz, da je živela z žensko. Že pred sto leti je presegala ustaljene okvire družbe.
Indira Gandhi
Indijska političarka in pisateljica (1917–1984)
Prva in edina do danes premierka Indije se spominja po političnem jeklu in pogosto sporni zapuščini. Državo je vladala dvakrat, od leta 1966 do 1977 in od leta 1980 do leta 1984, ko so jo umoril lastni telesni stražarji.
Marie Curie
Poljsko-francoska fizičarka in kemičarka (1867–1934)
Pionirka na področju raziskovanja sevanja, skupaj z možem je bila kot prva ženska tudi nagrajena za Nobelovo nagrado za fiziko in osem let kasneje še Nobelova nagrajenka za kemijo.
Marie je bila doktorica znanosti na znanstveni fakulteti v Parizu, med 1. svetovno vojno je organizirala mobilne sanitetne avtomobile z raioaktivnimi preparati, ki so jih zdravniki uporabljali za poškodovance. Ranjence je preiskovala tudi sama, teoretično in praktično je izobrazila ogromno bolničarjev.
Po njej se imenuje tudi asteroid 7000 Curie.
“Verjeti moramo, da smo nadarjeni za nekaj, in da je to stvar, za vsako ceno, treba doseči.”
Ana Frank
Judovsko-nemška pisateljica (1929–1945)
Ana je med drugo svetovno vojno, ko se je družina morala skrivati pred gestapom, na podstrešju hiše pisala dnevnik. Ko so našli družino, so jih odpeljali v koncetracijsko taborišče, kjer je izpustitev dočakal le njen oče.
Objavil je dnevnik preminule hčerke, ki je bil preveden v več kot 55 svetovnih jezikov. Podstrešje v stavbi, kjer se je družina skrivala, je danes spremenjeno v muzej in je sedež ustanove Ana Frank, katere namen je vzgajati otroke in mlade ljudi za svet brez razlik in sovraštva.
“Dokončno oblikovanje moškega značaja je v njegovih lastnih rokah.”
Povprečna starost žensk v Sloveniji je 45,1 leta
(kar je tri leta več od povprečne starosti moških).
Vir: SURS, 2021
Jasna Hengović
Slovenska razvijalka programske opreme, inženirka leta 2020
Ne glede na razne predsodke družbe, je Jasno že v mladosti veselilo delo z račulnalniki.
Danes je uspešna razvijalka programske opreme v Cosylabu, ki se med drugim ukvarja z razvojem opreme za protonsko terapijo, ki omogoča bolj učinkovito zdravljenje raka z manjšim vplivom na organizem kot z obstoječim obsevanjem.
V vlogi inženirke leta si Jasna želi opogumljati predvsem dekleta, da se odločijo za študij računalništva, s tem pa pokazati, da smo dekleta sposobna uspeti tudi v inženirskih poklicih, ter svoje znanje predajati naprej na mlajše.
»Stalno se moraš izobraževati, sicer te čas povozi.«
Greta Thunberg
Švedska okoljska aktivistka (2003)
Najstnica, ki je trenutno najbolj znana okoljevarstvenica. Znana je postala s svojimi stavkami za podnebje, ki so se iz Švedske kmalu prenesli na ves svet.
Mladi so se z njo poistovetili, v letu 2019 pa so bile organizirane štiri stavke, kjer so ljudlje po vsem svetu na isti dan stavkali za podnebje in proti podnebnim spremembam. V vsaki stavki je sodelovalo vsaj milijon ljudi. Istega leta jo je revija Time uvrstila med sto najvplivnejših ljudi in jo razglasila za osebnost leta, nominirana je bila tudi za Nobelovo nagrado za mir.
Uspeh vsake ženske mora biti drugi navdih.Serena Williams
Najmočnejše smo, ko se spodbujamo.
Franja Bojc Bidovec
Slovenska partizanska zdravnica (1913–1985)
Franja se je pri 18 letih zaradi ganljive izkušnje, ki jo je doživela v bolnišnici, odločila, da želi postati zdravnica. Medicino je študirala v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu in svoja prva zdravniška leta delala v Ribnici, kmalu pa se je pridružila partizanom.
Preden je od starejšega doktorja prevzela vodenje bolnišnice v soteski pri Cerknem, je bila tam le ena baraka z desetimi ranjenci, pod njenim vodstvom pa je na mestu zraslo petnajst objektov, vključno z elektrarno in prostorom za rentgen. Bolnišnica je kljub izrednim razmeram in kljub svoji legi delovala uspešno. Po vojni se je posvetila strokovnemu vodenju na področju ginekologije in porodništva.
Prejela je številna odlikovanja in priznanja, po njej pa se imenuje tudi največja slovenska kolesarska drika – Maraton Franja.
“Vem, da vam ne bo lahko, verjemite, tudi nam ni bilo!”
Alenka Artnik
Slovenska potapljačica na vdih (1981)
Alenka se je s potapljanjem začela ukvarjati pri tridesetih letih, vse od takrat pa podira mejnike. Nase je resneje opozorila leta 2017, ko je ubranila naslov svetovne prvakinje in postala četrta ženska v zgodovini, ki se je potopila do sto metrov.
Do leta 2021 je večkrat izboljšala svetovni globinski rekord, trenutno pa velja za žensko z najglobljim potopom; nov rekord sicer znaša 122 metrov.
»Ključno je, da znaš zaustaviti svoj ego in si reči dovolj, ko je za to še čas.«
Amelia Earheart
Ameriška pilotka in pustolovka (1897–1937)
Je prva ženska, ki je sama letela čez Atlantik, in prvi človek, ki je opravil neprekinjen solo polet med Havaji in Kalifornijo.
“Najbolj učinkovit način je, da to storite.”
V letu 2019 je prvič v 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o številu prebivalcev na ozemlju Slovenije, število moških preseglo število žensk.
V Evropski uniji ni prav veliko držav, kjer je žensk manj kot moških (poleg Slovenije še Luksemburg, Malta, Švedska). Žensk je v Sloveniji manj kot moških do 61. leta starosti. Po tej starosti pa številčno prevladujejo.
Vir: SURS, 2021
Nika Kljun
Slovenska plesalka in koreografinja (1988)
Je ena najuspešnejših slovenskih plesalk, pa tudi ambasadorka plesa, ki trenutno živi in deluje v Los Angelesu.
Nika je svoj plesni in koreografski pečat pustila v številnih svetovno znanih šovih, kot so na primer MTV Video Music Awards, America’s got Talent, The X Factor, The Voice, sodelovala je s številnimi velikimi imeni, kot so Justin Bieber, Beyonce, Jenifer Lopez in drugi. Pravijo, da Nika velja za edino Slovenko, ki ji je resnično uspelo v Hollywoodu.
“Živi v tem trenutku.”
Frida Kahlo
Mehiška slikarka (1907–1954)
Najbolj je poznana po svojih avtoportretih, o katerih je sama menila: “Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem stvar, ki jo najbolje poznam.”
Njeno delo je bilo v Mehiki slavljeno kot simbol nacionalne tradicije, feministke pa jo slavijo kot brezkompromisno sliko ženske izkušnje in misli. Na njena dela so vplivale osebne izkušnje: poroka, splavi, številne operacije in z njimi združeni znaki bolečine.
“Ob koncu dneva lahko prenesemo mnogo več, kot se zavedamo.”
Ruth Podgornik Reš
Slovenska vrtnarica, ultramaratonka (1963–2012)
Uspešna ultramaratonka, ki je kot prva Slovenka pretekla Špartatlon (246,8 kilometra med Atenami in Šparto), na katerem je dosegla zavidljivo drugo mesto med ženskami.
Bila je tudi edina slovenska ultramaratonka, ki je pretekla enega najtežjih maratonov na svetu (Alžirija) in 800 kilometrov dolgo planinsko transverzalo med Mariborom in Ankaranom. Zaradi teh dosežkov je bila leta 2011 tudi nominirana za Slovenko leta.
“Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen.”
Razmišljaj kot kraljica. Kraljice ni strah neuspeha. Neuspeh je le še ena stopnica do veličine.Oprah Winfrey
Ita Rina
Slovenska filmska igralka (1907–1979)
Ida Kravanja ali kasneje poznana kot Ita Rina, je bila ena redkih slovenskih igralk, ki se jim je uspelo uveljaviti v tujini.
Je tudi prva slovenka, ki se ja na filmskem platnu pojavila gola. Uspela je tako v evropskem, kot tudi v svetovnem filmskem svetu, nastopala je v nemških in čeških filmih in hitro je postala ena najbolj uveljavljenih igralk v 30. letih 20. stoletja.
Velja tudi za filmsko zvezdo, ki je zavrnila Hollywood. Leta 1931 se je poročila, se preimenovala v Tamaro Đorđević in se preselila v Beograd. V tridesetih letih je nastopala samo še v Jugoslaviji, po drugi svetovni vojni se je poskušala vrniti k filmu, vendar ni bila preveč uspešna. Umrla je maja 1979 v Budvi v Črni gori.
Mati Terezija
Albanska redovnica, svetnica (1910–1997)
Mati Terezija, poznana tudi kot “Angel revnih in ubogih”, je znana kot ustanoviteljica reda misionark ljubezni, znana pa je tudi po svojem delu v revnih mestnih četrtih, kjer je skrbela za številne revne ljudi, ki so umirali na ulicah.
Za pomoč najrevnejšim in za svoje humanitarno delo je leta 1979 prejela Nobelovo nagrado za mir, ki jo je sprejela v imenu “nezaželenih in neljubljenih ljudi, za katere nihče ne skrbi”.
Veljala je za eno najprepoznavnejših osebnosti 20. stoletja, njen grob pa je postal romarsko središče.
“Ljubezen se začne doma in ni pomembno, koliko delamo, ampak koliko ljubezni vložimo v dejanja, ki jih počnemo.”
Svoje življenje lahko zapravite z risanjem črt. Ali pa lahko živite svoje življenje, da jih prečkate.Shonda Rhimes
Malala Yousafzai
Pakistanska aktivistka (1997)
Malala je pakistanska aktivistka za pravico izobraževanja žensk in najmlajša dobitnica Nobelove nagrade. Najbolj znana je po boju za človekove pravice, predvsem pravice do izobraževanja in pravice žensk v dolini Svat.
Leta 2012 je bila na šolskem avtobusu napadena s strelnim orožjem, ena krogla jo je zadela v glavo. Bila je v kritičnem stanju a je napad preživela in od takrat velja za »najbolj znana najstnica na svetu«.
“Včasih me ljudje radi sprašujejo, zakaj bi dekleta hodila v šolo, zakaj je to zanje pomembno. Mislim pa, da je pomembnejše vprašanje, zakaj ne bi, zakaj ne bi imeli te pravice do šolanja.”
Ana Roš
Slovenska kuharska mojstrica (1972)
Velja za eno najvidnejših kuharic, tako v slovenskem kot tudi v svetovnem merilu. Je kuharska samoukinja, ki je na lestvici Top100 Best Chef Awards uvrščena na zavidljivo sedmo mesto.
Deluje kot šef kuhinje Hiše Franko, ki se uvršča med najboljših 50 restavracij na svetu, in je prejemnica dveh Michelinovih zvezdic ter posebne nagrade za trajnost.
Ana je leta 2016 prejela jabolko navdiha, leto kasneje pa nagrado Triglav za osebnost, ki je v letu 2017 največ prispevala k turistični prepoznavnosti Slovenije v svetu.
“Enostavno ne morem skuhati jedi, ki sem jo jedla pred dvema letoma, ker sem druga oseba. Moj način kuhanja se spreminja, ker se spreminjam.”
Angela Merkel
Nemška političarka (1954)
Angela je trdoživa ženska, imenovna tudi železna lady, ki je leta 2014 je postala predsednica vlade v Evropski uniji z aktualno najdaljšim stažem.
Merklovo so večkrat opisovali kot dejansko voditeljico Evropske unije in najmočnejšo žensko na svetu. Leta 2005 je začela z opravljanje kanclerskega položaja, ki ga je opravljala kar 16 let – to je drugi najdaljši mandat.
“Svoboda ne pomeni biti nečesa osvobojen, ampak biti svoboden nekaj narediti.”
Ivana Kobilca
Najbolj znana slovenska slikarka (1861–1926)
Je najpomembnejša slovenska slikarka, ki se je za svoj poklic odločila že v mladih letih. To je bila drzna odločitev, saj nobena likovna šola v Evropi ni sprejemala ženskih umetnic.
V nasprotju s pravili, ki so narekovala vlogo žene in matere, je Ivana postala poklicna slikarka, mnogo uspešnejša od moških kolegov. Zaradi številnih predsodkov je svoj spol skrivala in se podpisovala le z I. Kobilca, zato je bila velikokrat, tudi med prijatelji, imenovana kar Ivan.
Za sabo je pustila več kot 350 slik, kot edina ženska pa je bila upodobljena na slovenskih tolarjih.
“Vse sem hotela videti na svetu in pogledati za vsako zaveso, vedno me je gnalo naprej in danes mi ni žal. Videla sem svet in življenje; bilo je lepo in polno sonca. Ni mi žal.”
Povprečna življenjska doba žensk v Sloveniji je 84,2 leta
(5,7 leta več kot pri moških v Sloveniji).
Vir: SURS, 2021
Zofka Kveder
Slovenska pisateljica, publicistka, borka za pravice žensk (1878–1926)
Zofka je prva slovenska pisateljica in intelektualka.
V slovensko književnost, kjer je bilo prostora za ženske le malo, je vstopila na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Objavljala je članke na temo položaja žensk v družbi (pravica žensk do dela, volitev, izobrazbe). Zavzemala se je za emancipacijo žensk kot ustvarjalk in izobraženk.
Poudarjala je, da emancipirane ženske niso sovražnice moških in naj se jih ti ne bojijo. Želela je dokazati, da je emancipirana ženska lahko tudi žena in mati. Bila je tudi aktivna in ena najprodornejših članic Slovenskega ženskega društva.
“Ženska mora imeti denar in lastno sobo, če naj piše leposlovje.”
Angela Boškin
Prva slovenska medicinska sestra (1885–1977)
Angela je začetnica poklica medicinskih sester in patronažnega dela, ogromno dela je namenila tudi za revne družine in zapuščene otroke.
Odločila se je za poklic medicinske sestre in bila sprejeta na dunajsko porodniško-ginekološko kliniko. Med prvo svetovno vojno je delala v raznih vojaških bolnišnicah, šest let kasneje je diplomirala ter tako postala prva jugoslovanska diplomirana otroška negovalka in medicinska sestra.
Njena prva skrb so bili otroci, na Jesenicah je ustanovila tudi posvetovalnico za matere in otroke, v Ljubljani je pomagala preurediti sirotišnico, sodelovala je pri ustanovitvi modernega zavoda za zaščito otrok.
“Človek mora slediti zvezdi v sebi.”
Gertrude Ederle
Ameriška plavalka in večkratna prejemnica olimpijskih medalj (1905–2003)
Leta 1926 je ameriška plavalka Gertrude Ederle in večkratna dobitnica olimpijskih medalj, postala prva ženska, ki je preplavala mrzel Angleški kanal.
Štiri leta pred tem je v enem popoldnevu na Brighton Beachu v New Yorku podrla kar sedem plavalnih rekordov. Ederle se je dnevno usposabljala v ledno hladni vodi in telo privajala na nove zmogljivosti. Dokazala je, da so športnice več kot sposobne sprejemati enake izzive kot moški.
Angela Vode
Slovenska učiteljica, publicistka, defektologinja, borka za pravice žensk, političarka (1892–1985)
Angela je poučevala na osnovnih šolah v okolici Ljubljane, zaradi protiavstrijske propagande je bila 1917 odpuščena. Doštudirala je zdravstveno pedagogiko in kot defektologinja od leta 1921 in vse do leta 1944 poučevala na posebni šoli za prizadete v Ljubljani.
Že zelo zgodaj se je ukvarjala tudi s političnim delom. Organizirala je delavske stavke in bila aktivistka v ženskih društvih. Bila je ena prvih slovenskih komunistk, ki je bila kasneje iz partije izključena zaradi nasprotovanja sporazumu med Hitlerjem in Stalinom.
Leta 1947 je bila obsojena na šest let prebila v zaporu. Vse do smrti je bila izključena iz javnega življenja tudi s prepovedjo publiciranja.
Ne moreš le pri miru sedeti in čakati, da ti ljudje podarijo zlati sen; moraš se premakniti in si ga uresničiti sama.Diana Ross
- Antič, Geber M., … (2020), Nepozabne ženske, ki so premikale meje našega sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba
- Brun, N. (2016). Vzajemnost. Pridobljeno s spletne strani https://www.vzajemnost.si/clanek/172962/uspesne-slovenke-ki-so-presegle-svoj-cas/
- Wikipedija
- Šelih, A. … (2007), Pozabljena polovica. Ljubljana: Založba Tuma