Ilonka

Po nekaj neuspelih zvezah in samskosti sem se zagledala vate. In ti naj bi se zgledal vame, vsaj tako si mi govoril. Prvi šarmer. Kot princ iz sanj: prijazen, spoštljiv, pravi kavalir. Ljubezenska sporočila, večerje, sprehodi z roko v roki, ... Prava pravljica, le kaj bi sem si lahko še želela. Ampak skoraj vsaka pravljica zlobno bitje, pa ga je imela tudi najina. Tisto tretje, ki je krojilo najino razmerje in na ga na koncu uničilo. Da smo trije najboljši par, kje pa. Bila je ženska, ja ženska, vendar ne kakšna vate ali celo vame zaljubljena, temveč tvoja hči od žene, ki je ni bilo več. Hči, odrasla, v letih, ko so njene vrstnice in vrstniki, sošolci in sošolke, prijateljic in prijateljev tako in tako ni imela, hodili na zabave, izlete in se drugače zabavali, že leta hodili na zmenke, se prvi že odločali za skupno življenje, je tvoja razmišljala o tem, kako nama zagreniti življenje in naju ločiti. Vedno nove zahteve do tebe, vedno nove nesramnosti in zlobnosti do mene. Nisi me branil, vedno si stregel njenim zahtevam, vedno njo postavljal na prvo mesto. Do trenutka, ko ni bilo več vzdržno. Odšla sem, razočarana, še vedno z ljubeznijo v srcu do tebe, ki je počasi splahnela. Zdaj sem že leta srečno poročena, mož me ima rad, me spoštuje, ... in najvažnejše, nihče ne uničuje najine zveze. Ti, ti pa se nisi ustalil, zamenjal si kar že nekaj partneric,,,,