Jana Osterman
Pozdravljeni,
imam se za izjemno žensko, ki je po več neuspelih poskusih, beri začetek s konca nečesa, spoznala TISTEGA PRAVEGA, začetek nečesa novega. Tisočere ljubezni in posledično izgube. Upam, da vam bo moj zapis všečen....
ZATO SEM NORO TE LJUBILA, ...
... da bi ob tebi pozabila, spomine, enkrat pa vse mine. Z refrenom pesmi Tatjane Gros bi
začela uvod v moje pisanje o moških mojega življenja. Vsak posebej je bil ljubljen na svoj
način. Vsak njihov dotik je puščal na meni različne občutke. Toplota, mehka sapica, ki me je
nežno božala kot svežina jutranjega zraka, ki me je predramil, vetrič, ki mi je kuštral lase. To
so bili tisti prijetni fantje ... Vsakega sem gledala, ga občutila na svoj način. Vrela mi je kri,
dotik me je tresel... Ko grem zvečer z njim v mislih v posteljo, občutim povezanost, včasih
hlad. Vse misli na njih me grejejo ali hladijo vso noč, ko spim.
... moj osnovnošolski Miha. Svetlolas, ljubljenec punc moje generacije. Pobliže sem ga
spoznala v osmem razredu. Zapeljeval je z besedami. Na uho mi je šepetal 'I never promised
you a rose garden'. Moji dnevi so bili z njim polni, a kljub temu sem večino časa ostajala
nepotešena...
..., do srednje šole, ko sem našla nekoga, s katerim bi delila svoje srce. Robi. Fant, ki mi je
spodnesel tla pod nogami. Dolgolasec črnih kodrastih las. Še mesec se je smejal najini
zaljubljenosti. Všeč mi je bilo, da sem bila opazovana. Večkrat se je nagnil k meni in z
ustnicami zdrsnil prek mojih. Tako narahlo, da to sploh ni bil poljub, le bežen dotik. Omišljala
sva si, če sva si usojena, bova skupaj. Besede ljubezni si nisva izrekla, zato vem samo to, kar
sem čutila jaz... Imela sva se pravljično...
... do maja, ko je zunaj dišal španski bezeg. Njegovi vijolični cvetovi so mi prinesli Ivana. To
je bil poziv k ljubljenju. Oba sva bila študenta. Imel je manjši avto, s katerim me je popeljal
na Bled, in v katerem sem do potankosti spoznala njegove ustnice na mojih. A ni dolgo
trajalo...
... zaželela sem si Aleša, s francoskim znanjem. Tako poljuba kot govorice. Sprejel me je v
službo. Bila sem njegova v vseh pogledih. Na moj prvi delovni dan, ko sva bila sama v
pisarni, je odprl Radgonsko penino...in pričel z masažo mojih ramen. Bila sem osupla od
nepričakovanega. Počutila sem se tako LEPA kot pesem Jana Plestenjaka. Ko si lepa, kot so
lepe zaljubljene žene. Poslušala sem svoje srce in mu rekla odločni ne...
... do Tadeja, ki me je prebudil s svojo zlato kartico. Bil je čas, ko je v moji stekleni krogli
začelo snežiti. Bil je starejši. Lahko bi bil moj oče. Nekdanji pilot. Poročen. Bila sem od
vsega začetka rezervirana samo zanj in za njegovo telo. Gola pod črno obleko. Moje telo mu
je bilo inštrument, iz katerega je izvabljal melodijo. Droben košček svile, tanjši in mehkejši
od kože, je neslišno padal na tla. Bila sem v iskanju sladkega življenja (dolce vita)...
... a, kako lepo je teči ob morju, ko valovi butajo ob greben, se izogibati brizganju morja čez
pomol in vdihovati svež oceanski zrak, sem spoznala ob NJEM, katerega ne vem pravega
imena. Mešali so se vonji evkaliptusa, žajblja, rožmarina in vonj njegove kože. Poučil me je,
da so dežne kaplje lahko tudi romantične, če imaš dovolj velik dežnik, ki ga deliš z ljubljeno
osebo. Bila je le erekcija, ko sem z jezikom zajemala sredico pralineja. Verjamem, da ni
boljšega razvajanja, kot če nam v roke pride škatla najbolj finih čokoladnih bombonov... Ja,
dragi moj Neznanec, naj te pozovem s pismom, da imam rada deževne majske dni. Najine. Ko
se sonce ne smehlja tako močno. In ko cvetijo vse rože vijoličnega sveta. Njihova barva je kot
barva ugriza tvojih ustnic na mojem vratu. Bi se bilo prijetno na pomlad crkljati na travniku
posutem z rumenimi regratovim cvetovi. Le s teboj. Sanjarim, sanjarim ..., naj najina pomlad
traja v poletje ...
... v isto reko ne moreš stopiti dvakrat. A jaz sem ponovno pobližje spoznala posadko.
Tudi on je bil pilot. Tujec. Ukrajinec. Prišel je z nočjo. Zadeta od energije, ko je v prostor
stopil moški mojega življenja. A le za nekaj mesecev. Je bil kot okus hladne smetane, preden
se ustnic dotakne vroča kava.
Ko ugasnem luč, pridejo tihe solze. Bilo je toliko besed, da bi lahko zapolnila prostor. V
svojih sanjah sem razreševala tisto, kar v budnosti nisem znala.
Jana, gremo naprej! Si rečem in pomežiknem svoji podobi v zrcalu. Vse ima svoj smisel in
vse pride ob svojem času. Le nekaj solznih minut, nato pa naprej z dnevom. Solze so na
mestu. Rečem si, da je na koncu vse tako, da je prav. Tudi spomini polepšajo trenutke. Nikoli
ne veš, kaj bo prinesel jutrišnji dan.
Priznam, da je moje življenje zelo drugačno od tistega, ki sem si ga zamišljala. Toliko
moških, a noben TI. Dragi moj, tako kot Mila Kačič, MED TISOČI BI TE SPOZNALA. Zato,
kar uren korak k meni. Rada bi, da bi me zapeljal. Rada bi te imela na svoji koži. Koža diši.
Pa začni s sladkim medom - simbolom erotičnega užitka. Kdor ljubi moje telo, ljubi mene.
Kdor hoče moje telo, hoče mene. Vsak nov moški je nova zgodba. Sanjarim.
Vse kar sem doživela, živi v meni in mi pomaga živeti na moj način. Nekje sem prebrala
misel Marka Twaina:'Od dobrega komplimenta živi človek dva meseca'.
Oblečem se, naličim, naparfumiram, pripravim posodo za šampanjec, prižgem čajne svečke in
čakam te življenje, želim se ti ga narediti lepega.
To je zgodba, kjer konec pomeni nečesa novega, lepšega, boljšega. Hvala, ker si vstopil v moje življenje :-)
