Nada Šribar

Po rojstvu sina, kateri mi je bil zdravilo zaradi starejšega slepega sina, bila bi pripravljena namesto njega dihati, podariti življenje, peljala sem ga v dijaški dom v Ljubljano, obiskala ga vsak teden iz Bele krajine v Ljubljano, želela sem da postane ugleden gospod. Ločila sem se od njegovega očeta, ker me je poniževal z drugimi ženskami. Po nekaj letih kot samohranilka spoznala sem drugega človeka, kateri je rajši imel moške. Med tistim začetkom novega življenja, moj sin me toži da ga nadlegujem, in se vmešavam v njegovo zasebno življenje, ter dobim od sodišča pogojno dve leti z tri mesece zapora, če se bom vmešavala v zasebno življenje sina, za katerega bi dala življenje. Nisem ga videla, ne slišala že dvanajst let. Moja duša krvavi. Nada Šribar Gorenje vrhpolje 73 8310 šentjernej