ADJAM

ŽIVLJENJE JE POGUM

Vsak dan, ko se zbudim, čeprav trpim…. me žene moj pogum…

Nazaj k naravi vrnem se in v soncu vidim moj pogum…

Veselje do življenja, delo, spoštovanje, lep pozdrav in nasmeh v očeh sta moj pogum…

Ne oziraj se nazaj, tam ni več iskati kaj, poglej naprej in izberi svoj pogum…

Da ustaviš čas, ko nekdo odšel je spet od nas… ne žaluj.. v srcu naj zasije tvoj pogum…

Ne bodi črnogled, saj jutri sonce posije spet, čeprav v skrbi si odet,

moraš spet in spet, vsak dan na delo, čeprav ni veselo….moraš zbrati ves pogum…

Pozabiti pa ne smeš, ko prijatelje ozreš, ti stisk dlani pove vse.. ta dan je zopet tvoj in tvoj pogum,

ki naj žene te naprej …naprej brez mej…

Ta pesem je nastala, ko mi je bilo 52 let. Takrat sem čez noč izgubila službo. V podjetju sem delala 12 ur dnevno, kot blagovno finančni knjigovodja. Ne vem, kako sem se takrat pripeljala domov, življenje se mi je čez noč sesulo, začele so se tudi zdravstvene težave, nikomur na tem svetu tega ne privoščim... morala sem naprej, naprej, k sreči sem po dveh letih z zelo prijazno referentko preko zavoda dobila službo v trgovini z mešanim blagom, tam je bilo tudi veliko aranžiranja daril, cvetja, sveč...to je moj hobi že dvajset let, saj me rože, narava, gozd in gobarstvo držita pokonci. sem prišla do penziona, ni velik, ponosna pa sem da sem delala 42 let in sedaj se ukvarjam z vrtom, včasih pa z veseljem naredim šopek, ikebano ali darilo, vendar sedaj ne za stranke, ampak za svojo dušo. vsem, ki se jim v življenju zgodi izguba službe, svetujem veliko moči, volje in vztrajnosti,,,z eno besedo MORAM NAPREJ. SREČNO IN LEP POZDRAV,MAJDA