Veste, kako vaša ravnanja vplivajo na okolje?
V prometu se v ozračje oddajajo ogromne količine toplogrednih plinov. Že z majhnimi spremembami navad v svojem vsakdanu lahko vplivamo na zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov. Za okolje lahko največ naredimo, če spremenimo svoje potovalne navade.
Kako se običajno odpravite v službo, šolo ali po vsakodnevnih opravkih? Izberite tri najpogostejše načine.
To so učinkovita, dobro opremljena električna vozila z vzornim dosegom
Cestni promet je drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov, takoj za proizvodnjo električne energije. Kar 22 odstotkov vseh emisij povzroči promet.
Pri porabi enega litra dizelskega goriva nastane 2,65 kilograma CO2. Pri porabi enega litra bencina nastane 2,37 kilograma CO2.
Motor na vsak prevoženi kilometer v ozračje izpusti 120 gramov CO2.
Avtomobili prispevajo 60 odstotkov vseh emisij CO2 iz cestnega prometa v Evropi.
Avtomobili najmanj onesnažujejo zrak pri vožnji 90 kilometrov na uro, najbolj pa ga onesnažujejo pri speljevanju in zaviranju.
Povprečno število potnikov v enem vozilu v Evropi je 1,7.
V Evropi je 52 odstotkov vozil na bencinski pogon, 37 odstotkov na dizelski pogon in 11 odstotkov na alternativna goriva.
Leta 2020 so električna vozila na svetovnem trgu predstavljala 4,2-odstotni delež.
Strešni kovčki na vozilu ali odrto okno med vožnjo povečajo porabo goriva tudi do 20 odstotkov in s tem tudi zvišajo onesnaževanje.
Če si vozilo pri vožnji v službo delimo še z eno osebo, se emisije CO2 prepolovijo. Če pa si ga delijo štiri osebe, se te zmanjšajo za kar tri četrtine.
Kar osem od desetih Slovencev se na delo odpravi z avtomobilom.
Pri vožnji z avtom na razdalji deset kilometrov znašajo izpusti 3,2 kilograma CO2. Če boste torej vsaj en dan v tednu vožnjo z avtomobilom zamenjali z vožnjo s kolesom, boste ogljični odtis zmanjšali za 3,2 kilograma CO2, kar ni zanemarljivo.
Veste, kakšen je ogljični odtis na vašem krožniku?
Naša prehrana ima velik vpliv na okolje. Za proizvodnjo in predelavo hrane se porabi ogromno energije. Prehranska industrija predstavlja kar 30 odstotkov vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov. S spremembo naših prehranjevalnih navad, lahko pripomoremo k trajnosti našega planeta?
S seznama živil izberite tri živila, ki se najpogosteje znajdejo na vašem krožniku. Ugotovili boste, ali so vaša živila trajnostna ali škodljiva za okolje.
Naj zavržena hrana postane nov vir za naš planet #nagradna igra
Pri proizvodnji enega kilograma govejega mesa se ustvari kar sedemkrat več CO2 kot pri proizvodnji enake količine piščančjega mesa.
Ogljični odtis je skupek ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje izpusti določena naprava, izdelek, proces ali telo, bodisi neposredno bodisi posredno.
Goveje meso ima kar 3,5-krat večji vodni dotis od piščančjega mesa in kar osemkrat večjega od vegetarijanske porcije.
Vsak Slovenec v povprečju na leto zavrže okoli 70 kg hrane.
Na leto se na svetu zavrže več kot 140 tisoč ton hrane, kar je več kot trikratna teža ladje Titanik.
Evropejci vsak dan odvržemo za 16 olimpijskih bazenov hrane.
Na svetu se zavrže kar tretjina ujetih rib in morskih sadežev.
Na svetu se zavrže skoraj polovica pridelanega sadja, zelenjave in gomoljev.
V letu 2020 je na svojem vrtu pridelovalo zelenjavo za lastno porabo skoraj 60 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji.
Vsaka še tako majhna kapljica vode šteje veliko!
Zaloge vode na svetu neusmiljeno usihajo. Pitna voda predstavlja le še odstotek vse količine vode na Zemlji. Njena poraba se je v minulih sto letih povečala za kar šestkrat. Zato bodimo ozaveščeni in odgovorno ravnajmo z vodo.
Vsak izmed nas lahko na vsakem koraku prispeva k varčevanju z vodo. Že pri vsakodnevnih opravilih lahko z odgovornim ravnanjem naredimo veliko. Preverite, kje in kako.
To so učinkovita, dobro opremljena električna vozila z vzornim dosegom
Če med umivanjem zob pustimo teči vodo, lahko porabimo do 40 litrov vode več, kot če med ščetkanjem zapremo pipo.
V minulih sto letih se je poraba pitne vode povečala za kar šestkrat.
Najmanj petina WC kotličkov v naših domovih pušča, ne da bi za to vedeli. V enem letu skozi tak kotliček steče v nič tudi do 90 litrov vode. S toliko vode bi se lahko vse leto prhali večkrat na dan.
Če zapremo vodo vsakič, ko je ne potrebujemo, lahko letno prihranimo kar do 80 tisoč litrov vode, kar je toliko, kot je potrebujemo za napolnitev manjšega plavalnega bazena.
Sodobni pralni in pomivalni stroji lahko porabijo kar do petkrat manj vode, kot bi jo porabili za ročno pranje ali pomivanje.
Vsak Slovenec v povprečju porabi 117 litrov vode na dan.
Za kuhanje in pitje porabimo le približno štiri litre vode na dan, za splakovanje stranišča pa kar 32 litrov pitne vode na osebo dnevno.
Največ vode porabimo za osebno higieno, in sicer kar 34 litrov na osebo na dan.
Za ročno pomivanje posode po kosilu, v povprečju porabimo 32 litrov vode na dan na osebo.
Leta 1940 je ena oseba v Sloveniji na dan v povprečju porabila devetkrat manj vode kot v letu 2020.
Več kot tretjino vode v gospodinjstvu porabimo samo za splakovanje stranišča, in sicer kar 32 litrov vode na osebo na dan.
Za klasično pranje avtomobila v avtopralnici porabimo okoli 100 litrov vode, za ročno pranje avtomobila doma pa porabimo tudi do 200 litrov vode.
V polno kad steče trikrat toliko vode, kot jo potrebujemo za pet minutno prhanje. Poraba pri kopanju v kadi je 180-250 litrov, pod tušem pa 40-80 litrov.
Pokvarjen straniščni kotliček, ki pušča vodo, lahko dnevno porabi tudi več sto litrov vode.
Za tuširanje ena oseba v povprečju na dan porabi 55 litrov vode.
Za proizvodnjo enega litra ustekleničene vode se med delovnim procesom porabijo približno trije litri vode.
Za proizvodnjo enega hamburgerja se porabi okoli 2.400 litrov vode.
Za proizvodnjo enega kilograma govedine se porabi več kot 15 tisoč litrov vode.
Za proizvodnjo enega litra mleka se porabi okoli tisoč litrov vode.
Na seznamu vsakodnevnih opravil, za katera porabimo največ vode, pri posameznem izberite navado, ki vam je najbližja. Ugotovili boste, ali z vodo ravnate, kar najbolj varčno ali ste z njo razsipni in bi svoje navade lahko še izboljšali.
Majhni koraki so ključni za velike spremembe
Ali veste, da kar četrtino vseh emisij CO2 proizvedemo v gospodinjstvih? In kar tri četrtine energije porabimo za ogrevanje in hlajenje. Bodimo ozaveščeni in poskusimo spremeniti določene življenjske navade. Ne bo potrebnega veliko odrekanja, bomo pa naredili ogromen korak k bolj trajnostnemu in bolj ekološkemu življenjskemu slogu.
Preverite, kaj lahko storite in katere navade so najbolj škodljive.
To so učinkovita, dobro opremljena električna vozila z vzornim dosegom
Varčne sijalke porabijo kar do 80 odstotkov manj energije od klasičnih.
Poraba elektrike v Sloveniji v zadnjih letih raste za okoli 4 odstotke na leto.
Proizvodnja elektrike in toplote prispeva več kot tretjino vseh izpustov CO2 v Sloveniji.
V Slovenij 1/3 elektrike proizvede hidroenergija, 1/3 proizvede jedrska energija in 1/3 premog.
Gospodinjski aparati z oznako A+++ porabijo kar 48 odstotkov energije manj od ostalih oznak razreda A.
Več kot 70 odstotkov porabe energije v gospodinjstvu predstavlja ogrevanje.
Gospodinjstva v EU proizvedejo 1/4 vseh neposrednih emisij CO2.
S sončnimi kolektorji lahko pokrijemo do 30 odstotkov svojih potreb po topli vodi.
Stroški ogrevanja s toplotno črpalko se znižajo med 35 in 60 odstotkov.
Toplotna črpalka zmanjša emisije CO2 za 31 do 59 odstotkov.
Optimalna temperatura v hladilniku je 5 °C, v zamrzovalniku pa -15 °C.
Večina elektronskih naprav porablja električno energijo tudi v času nedelovanja.
Vsaka stopinja ogrevanja prostora na 20 °C pomeni do 6 odstotkov večjo porabo energije.
Če radiator zastrete z zaveso, se poraba energije poveča tudi do 10 odstotkov.
Odlaganje odpadkov, zlasti ko to ni ustrezno, ima izredno negativne vplive na okolje. Zato je izrednega pomena ustrezno ravnanje z njimi in njihovo dosledno ločevanje.
Vsak od nas bi moral pomesti pred svojim pragom, ali bolje rečeno, se zazreti v svoj lastni koš z odpadki. Le tako bomo na globalni ravni lahko delali premike.
V nadaljevanju preverite, kako ozaveščeni ste, ko pride do vprašanja ravnanja z odpadki.
Naj zavržena hrana postane nov vir za naš planet #nagradna igra
V Sloveniji na leto nastane okoli 4,5 mio. ton odpadkov.
Slovenec v povprečju na leto zavrže približno dve toni odpadkov.
Biološki odpadki predstavljajo kar eno tretjino vseh gospodinjskih odpadkov.
Steklo je mogoče reciklirati vedno znova in znova, ne da bi pri tem izgubilo kakovost.
Poprečno gospodinjstvo na dan ustvari pol kg odpadne hrane, kar je enako 14 nakupom v trgovini.
Na leto se v tekstilni industriji porabi okoli 80 milijard kubičnih metrov vode.
Vsak prebivalec Slovenije v povprečju na leto zavrže približno 82 kg hrane.
Za izdelavo ene majice s kratkimi rokavi je potrebnih 2.700 litrov vode, kar ustreza količini pitne vode, ki jo ena oseba spije v dveh letih in pol.
Več kot 85 odstotkov vsega tekstila pristane na odlagališčih.
Tekstilna industrija ustvari 10 odstotkov svetovnih emisij ogljika.
V Sloveniji posameznik proizvede povprečno 489 kg odpadkov na leto.
Z reciklažo 1 tone papirja ohranimo kar 17 dreves.
Stekleni odpadki se v naravi razkrajajo kar 4.000 let.
Iz mešanih komunalnih odpadkov se s posebnimi postopki pridobivajo alternativna goriva.
V letu 2020 ja v Sloveniji nastalo več kot 140 ton odpadne hrane.
SEDEM KORAKOV DO BOLJ TRAJNOSTNE MOBILNOSTI
- Zmanjšajmo število voženj z avtomobilom in za prevoz raje izberimo kolo, električni skiro, javni promet ali se odpravimo peš.
- Za prevoz v službo se dogovorimo s sodelavci, ki živijo v bližini, da si pri vožnji delimo vozilo in se v enem vozilu vozi več oseb skupaj.
- Ob nakupu novega vozila razmislimo o nakupu električnega oziroma hibridnega avtomobila ali pa vsaj takega s čim nižjo porabo goriva.
- Poskrbimo za redno vzdrževanje vozila, tako motorja kot ustreznega tlaka v pnevmatikah.
- Vozimo v pravi prestavi in čim bolj konstantno. S prepočasno ali prehitro vožnjo dodatno obremenjujemo motor, večkrat zaviramo in pospešujemo ter s tem bolj onesnažujemo okolje.
- Omejimo uporabo klime v avtu, ki znatno poveča porabo goriva in posledično bolj onesnažuje okolje.
- Pri izbiri potovanj namesto letalskega raje izberite potovanje z vlakom. Tudi z vlakom se daleč pride, poleg tega pa je vožnja z njim posebno doživetje.
SEDEM KORAKOV DO BOLJ TRAJNOSTNEGA PREHRANJEVANJA
- Uživajmo več živil rastlinskega izvora in manj živil živalskega izvora.
- Jejmo več ekološko pridelane zelenjave in sadja.
- Izbirajmo lokalno pridelano in sezonsko hrano.
- Posegajmo po polnozrnatih izdelkih in čim manj predelani hrani.
- Kupujmo hrano brez embalaže ali uporabimo svojo embalažo. Če pa to ni mogoče, izberimo večja pakiranja.
- Pijmo vodo iz pipe in si jo natočimo v steklenico.
- Pripravljajmo manjše obroke, kupujmo samo tisto, kar bomo pojedli in ne mečimo hrane v smeti.
DESET KORAKOV DO BOLJ VARČNE PORABE VODE
- Preverite in popravite vse pipe in kotličke, ki puščajo.
- Izogibajte se ročnemu pomivanju posode, pomivalni stroj pa zaženite samo, kadar je poln.
- Med ščetkanjem zob, miljenjem rok in šamponiranjem ter pomivanjem posode vedno zapirajte vodo, odprite jo le med splakovanjem.
- Namesto kopanja v kadi, si privoščite prhanje. Tudi dolžino prhanja skrajšajte na maksimalno 15 minut.
- Če je mogoče, si v kuhinji in kopalnici namestite varčne naprave, ki porabijo čim manj vode: WC izplakovalnik z dvojnim izplakovanjem, varčni pomivalni in pralni stroj, na pipe namestite varčne nastavke.
- Vodo, s katero perete zelenjavo ali sadje, uporabite za zalivanje rož.
- Perilo operite šele takrat, ko ga imate dovolj, da povsem napolnite stroj
- Stare in precej potratne pomivalne in pralne stroje zamenjajte z varčnejšimi.
- Pijte samo vodo iz pipe. Tudi ko odidete od doma, si vodo natočite v steklenico in ne kupujte ustekleničene vode.
- Obnašajte se kot razumni potrošniki in kupujte le stvari, ki jih res potrebujete. Na ta način lahko največ prispevate k varčevanju z vodo. Za proizvodnjo vsakega izdelka se namreč uporablja voda.
DESET KORAKOV DO BOLJ VARČNE PORABE ENERGIJE
- Kupujmo energetsko varčne naprave.
- Ugašajmo luči, kadar jih ne potrebujemo.
- Običajne sijalke zamenjajmo z varčnimi.
- Pralni, pomivalni in sušilni stroj zaženimo le, ko je ta poln.
- Hladilnik in zamrzovalnik nastavimo na optimalno temperaturo in ju ne odpirajmo, ko to ni potrebno.
- Elektronske naprave izklopimo, ko jih ne uporabljamo.
- Na stanovanju ali hiši zamenjajmo okna in izolacijo.
- Čim manj uporabljajmo klimo. Hladimo se z ventilatorjem in zračenjem zjutraj in zvečer.
- Bivalni prostor ogrevajmo na optimalno temperaturo, nekje med 20 °C in 21 °C.
- Razmislimo o alternativnih virih energije – zeleni energiji.
10 KORAKOV DO BOLJ TRAJNOSTNEGA RAVNANJA Z ODPADKI
- Pravilno in dosledno ločujte odpadke.
- Reciklirajte, kar se le da.
- Ustvarite čim manj odpadkov iz plastike.
- Neporabljene izdelke podarite.
- Uporabljajte vrčke za večkratno uporabo.
- Kupujte nepakirane izdelke ali izberite čim večjo embalažo.
- Ko je mogoče, vzemite v trgovino lastno embalažo in živilo shranite vanjo.
- Kupujte le tisto, kar boste porabili.
- Ostanke hrane zamrznite ali pripravite drugo jed.
- Poskrbite za ustrezno odlaganje baterij, sijalk in e-odpadkov.