19. marca 2002 so pri gramozni jami v Ljubljani našli truplo 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka. Zaradi njegovega umora sta bila na 30 let zaporne kazni obsojena Gregor Britovšek in Nenad Mirović. Britovšek zaradi napeljevanja k umoru iz koristoljubja, Mirović pa zaradi samega dejanja.
Gregor Britovšek iz Topolšice, takrat star 24 let, in Matjaž Volk, takrat star 25 let, sta se poznala pet let. Volk je bil podjetnik, imel je lokal v Velenju, preprodajal je avtomobile in tudi posojal denar.
Sobota, 16. marec 2002. V knežjem mestu se na kavi dobita Gregor Britovšek in Nenad Mirović. Britovšek preverja, kaj lahko od Mirovića pričakuje, in dobi jasen odgovor: cena ustrahovanja Volka je 300 evrov, zagotoviti pa mu mora tudi pištolo.
Sodišče pravi, da je Mirović odprl vrata avtomobila, v katerem je sedel Volk, prisedel, nato pa sta se odpeljala proti Domžalam. Med 21.58 in 3.00 naj bi Mirović, ki je to območje dobro poznal, saj je odraščal v Novih Jaršah, pod nekakšno pretvezo zvabil Volka na ta kraj, ga nekako, verjetno s pištolo, prisilil, da je zapustil avto, in ga hladnokrvno ustrelil v hrbet. Večkrat. Prestrelil mu je srce.
Nato je prebrskal njegove žepe, da bi našel kaj dragocenega, njegove stvari pa razmetal celo 60 metrov od trupla. Denarja, ki ga je imel pokojni v žepu, ni pobral. Truplo so mimoidoči našli ob 5.30 zjutraj.
Mirović se je po dogodku sestal z Britovškom.
Tako je trdil Mirović, Britovšek pa je na sodišču, kjer sta sedela drug ob drugem, poudaril, da se je Mirović hvalil s stavkom: “Stari, na 40 centimetrov sem ga spustil.”
Mirović je dva dni po dogodku zapustil državo. To mu je svetoval odvetnik. Na Dunaju je na novo zaživel. Postal je Nenad Grakulović. In to uradno. Da bi preživel, je prodajal drogo in bil zato trikrat obsojen. Ko so ga četrtič aretirali zaradi prodaje droge, je imel vsega dovolj. Svojo identiteto naj bi razkril tamkajšnjemu sodniku, trdi, a uradno poročilo policije pravi, da ga je Interpol našel na Dunaju, kjer je živel.
V Celju je tako leta 2009 stopil pred preiskovalnega sodnika, sledile so številne obravnave, ki so se za oba, tako Britovška kot Mirovića, končale z oprostilno sodbo. Po besedah tožilke Vlaste Nussdorfer so se tako odločili zaradi pomanjkanja dokazov.
Tožilstvo se je pritožilo na višje sodišče, primer pa so zaradi okuženosti sodnikov v Celju premestili v Ljubljano. Brez neposrednih dokazov sta na višjem sodišču v Ljubljani dobila vsak po 30 let zapora. Imeli so posredne dokaze, sklenjen krog indicev, ki je zadoščal za obsodbo.
Mirovića pa je ob prihodu v zapor čakalo presenečenje. Novica, ki bi mu morda lahko odprla vrata na svobodo.
VELIMIR CUGMAS, Britovškov odvetnik
BLAŽ KOVAČIČ, Mirovićev odvetnik
Vrhovno sodišče je sodbo potrdilo januarja 2012.
