Dokumentarna serija Kartoteka, 1. del

Kartoteka: umor policista na Ižanski cesti
Dokumentarna serija Kartoteka, 1. del

NAPREJ

"In veste, naj bo krščansko odpuščati ... Naj kar bo! Tudi če je grdo slišati, jaz tega temu človeku nikoli ne bom odpustila. Nikoli!"

Cveta Mauser, mati pokojnega policista Igorja Mauserja

Poleti leta 2015 se je policija zavila v črnino. V avtomobilskem napadu je na Ižanski cesti v Ljubljani umrl komaj 32-letni policist Igor Mauser. Njegov 27-letni sodelavec Kristjan Čož jo je odnesel s poškodbami. Policista sta bila žrtvi Sama Tadina, ki se je z več kot sto kilometri na uro namerno zaletel vanju. Želel je umreti in s seboj v smrt zvleči neznanca. Samo zato, ker sta bila policista. Tadin, čeprav zelo hudo poškodovan, je nesrečo preživel. Danes na Dobu prestaja 30-letno zaporno kazen. Prvič je spregovoril za naše kamere in iskal pojasnila, kaj ga je tisti dan pognalo v nekaj tako nerazumljivega.

Četrtega julija 2015 malo čez 11. uro je Tadin poklical na 113. “Na Igu bom storil masaker,” je povedal operaterki in prekinil zvezo. Na Igu je živela njegova žena, dva dneva prej jo je napadel, zato je dobil prepoved približevanja.

Operaterka ga je klicala nazaj, znova in znova, a neuspešno. Iz operacijsko-komunikacijskega centra so poklicali patruljo Policijske postaje Vič, ki je bila na terenu, ali bi lahko pohitela na Ig. A policista sta ravno nekoga obravnavala in nista mogla, zato je komandir postaje Andrej Medvešek na intervencijo poslal druga dva policista, Mauserja in Čoža. Policista sta stekla do vozila, Mauser je sedel za volan, tako se je sam odločil, Čož na sovoznikov sedež. S prižganimi lučmi in sireno sta se odpeljala proti Igu.

V tistem času je Tadin prižgal najeto opel astro in se odpeljal 1,3 kilometra dalje, kjer se razprostira ravna Ižanska cesta, in ob njej ustavil. Z daljnogledom je gledal proti Ljubljani in čakal, da bo zagledal drveč policijski avto. Še sam Tadin ne ve, kaj mu je takrat rojilo po glavi.

Ob 11.13 je v daljavi zagledal modre policijske luči, policista sta na intervencijo hitela s skoraj 130 kilometri na uro. Tadin je zapeljal na cesto, števec avtomobila je prignal čez sto kilometrov na uro. Najprej je vozil po svojem pasu, tik preden sta se vozili srečali, pa je ostro zavil levo in trčil v policijsko vozilo.

Od osem let stare policijske škode octavie ni ostalo veliko. Obstala je na strehi, na travnati brežini ob cesti. Rešil se je le mlajši policist, sam je splezal iz prevrnjenega vozila. Odnesel jo je z zlomljenim nosom, pretresom možganov in kupom odrgnin. Tadina so iz zverižene pločevine izrezali gasilci, komaj je kazal znake življenja, ko so ga odpeljali v ljubljanski klinični center. Mauser je umrl na kraju dogodka.

Policisti so trčenje sprva obravnavali kot nesrečo, a je že po dobrih dveh urah postalo jasno, da je vse prej kot to. Da je trčenje del Tadinovega načrtova.

Ta je začel nastajati že dva dneva pred napadom. Takrat mu je žena sporočila, da se želi ločiti od njega. Spravil se je nanjo, prišli so policisti in mu izrekli prepoved približevanja. Peš je odšel do hotela na Brezovici in razmišljal, kaj storiti.

Četrtega julija zjutraj je poklical v izposojevalnico avtomobilov, šel po opel astro, nato pa na Rudnik v nakupovalno središče, kjer je kupil še daljnogled. Odpeljal se je proti Ižanski cesti in poklical policijo. Žrtev ni izbral, vseeno mu je bilo, v katero policijsko vozilo se bo zaletel.

Mauserjevi starši so klic s policije dobili, ko so kupovali rojstnodnevno darilo za vnuka. Bila je neznana številka in najprej se niso želeli oglasiti, a ko je zvonilo tretjič, so le dvignili slušalko. Bili so sinovi sodelavci, ki so povedali, da prihajajo k njim domov. Takrat je oče, nekdanji policist, vedel, da njegovega sina ni več.

Ko se je žalostna novica razširila, so se pretreseni policisti začeli zbirati na policijski postaji. Tak dogodek je težko predelati, krivda je razjedala Mauserjeve kolege, sploh dvojico, ki bi morala na intervencijo, a ni utegnila.

Pred policijskimi postajami po vsej državi so zaplapolale črne zastave, vsi so se spraševali, zakaj se je moralo zgoditi nekaj takega.

Tadin je ves ta čas ležal v kliničnem centru, stalno so ga pazili policisti. Po treh dneh so ga poskusili obuditi iz kome, a neuspešno, prebudil se je osmi dan. Sam, kot pravi, se tega ne spomni. Ne spomni se niti dogajanja pred trčenjem.

Prvi šok je nadomestilo razmišljanje o opremi, škoda octavia, v kateri je bil Mausar, je bila stara osem let in izdelana na 20 let stari konstrukciji podvozja, imela je dve zračni blazni in 210 tisoč prevoženih kilometrov. Že uradni varnostni testi tega modela iz leta 2001, ki jih je izvedel Euro NCAP, so varnost tega avtomobila označili za mejno. In to pri hitrosti komaj 64 kilometrov na uro. Kmalu se je začela dolga policijska stavka, vlada pa je ob gospodarski rasti policiji znova namenila več sredstev. Oprema je zdaj novejša.

Po skoraj pol leta rehabilitacije je Samo Tadin 29. januarja 2016 s pomočjo bergel stopil pred sodnico in priznal krivdo. Sojenje se je končalo v le enem dnevu, sodnica ga je spoznala za krivega. Za umor Igorja Mauserja mu je prisodila 25 let zapora, še 15 pa za poskus umora njegovega sodelavca. Skupaj je dobil 30 let, kar je maksimalna kazen. Tadin je sodbo poslušal povsem hladnokrvno, čeprav se z njo ni strinjal.

Je eden od 17 zapornikov, ki na Dobu prestajajo najdaljšo kazen. V sobi je sam, življenje zunaj spremlja prek televizije. Znova in znova prebira svojo obsodbo, žal mu je, da je dejanje priznal, saj mu to ni pomagalo, da bi dobil nižjo kazen. Trdi, da je šlo za poskus samomora, da je bil pod vplivom antipsihotikov in antidepresivov ter da so mu vseeno sodili za umor in poskus umora. Obsojeni zato upa na obnovo postopka.

Na sodišče sta prišla tudi pokojnikova starša. Oče je želel sinovega morilca videti od blizu, mama pa Tadina ni mogla niti pogledati. Oprostila mu ne bosta nikoli, pravita tudi, da ju bolečina ne bo zapustila. V nekakšno uteho jima je visoka kazen za storilca, a najbolj ju tolaži to, da sta imela izjemnega sina, dobrega, požrtvovalnega.

Menu

Kartoteka: umor policista na Ižanski cesti