Jajce je najbolj popolna podoba rodovitnosti ter novega življenja in je eden najstarejših simbolov v vseh kulturah sveta. Kot pripoveduje znani slovenski etnolog Janez Bogataj, imamo o jajcu tudi celo vrsto pripovedk, na primer pripovedka o nastanku sveta iz petelinjega jajca in podobno. “Tega je še in še. Skoraj ni kulture, ki ne bi poznala neke simbolike, povezane z jajcem in vedno je ta simbolika povezana z rodovitnostjo,” pravi etnolog. Ima pa jajce, pod pogojem, da je obarvano rdeče, velik pomen tudi v krščanstvu, saj simbolizira kaplje Kristusove krvi. Velikonočni pirhi so zagotovo ena izmed stvari, ki so v času velikonočnih praznikov v ospredju.
Izraz pirh je soroden izrazu piros, kar v madžarščini pomeni rdeča barva, v grščini ogenj, češka beseda pyreti pa pomeni pordeti.
10 zanimivosti, ki jih o velikonočnih pirhih morda še niste vedeli
1. Vsako leto okoli velike noči po ocenah prodajo kar 80 milijonov čokoladnih pirhov, 70 odstotkov velikonočnih sladkarij pa predstavlja čokolada.
2. Tradicija podarjanja velikonočnih jajc izhaja že iz časov Egipčanov, Perzijcev, Galcev, Grkov in Rimljanov, ki so v jajcu videli simbol življenja. Jajca so tudi starodavni simbol plodnosti, medtem ko so ljudje verjeli, da pomlad prinaša novo življenje in omogoča ponovno rojstvo.
3. Že v srednjem veku so jajca barvali tako, da so jih kuhali s čebulo, da so dobila zlat odtenek. Edvard I. pa je leta 1290 celo naročil, da se 450 jajc prekrije s tanko plastjo zlata in se jih podari kot velikonočno darilo.
4. Prav tako v srednjem veku so v cerkvi organizirali tudi festival metanja jajc. Duhovnik je trdo kuhano jajce vrgel dečku iz zbora, nato pa so si ga ti podajali med seboj. Tisti, ki je imel jajce v rokah, ko je ura odbila poldne, je bil zmagovalec.
5. Prvo čokoladno velikonočno jajce so v komercialne namene izdelali leta 1873 v Veliki Britaniji v čokoladnici Fry and Sons. Pred tem so se ljudje obdarovali s praznimi jajci, narejenimi iz kartona, ki so jih napolnili z darilci.
6. Razvoju čokoladnih jajc je sledil John Cadbury, ki je leta 1875 naredil prvo Cadburyjevo velikonočno jajce, do leta 1892 pa je podjetje proizvajalo že 19 različnih linij, vsa jajca pa so bila narejena iz temne čokolade. Podjetje je pozneje še bolj zaslovelo s polnjenimi kremastimi čokoladnimi jajčki.
7. Po podatkih Guinnessove knjige rekordov je bilo največje čokoladno jajce narejeno v Italiji leta 2011. Visoko je bilo 10,39 metra, tehtalo je sedem ton in 200 kilogramov, obseg na najširšem delu pa je meril kar 19,6 metra.
9. Okoli 1880 so bila velikonočna jajca nadomestilo za rojstni list v nekaterih delih Nemčije. Jajce so pobarvali in nato nanj z iglo ali ostrim pripomočkom napisali ime in rojstni datum. Takšna velikonočna jajca so spoštovala celo sodišča in so bila dokaz o identiteti in starosti.
10. Prva zgodba o velikonočnem zajcu, ki skriva jajca na vrtu in je prav tako eden izmed velikonočnih simbolov, je bila objavljena leta 1680.
Tudi zajec je tako kot jajce eden od simbolov plodnosti in rodovitnosti. Gre sicer za germansko navado, ki je na Slovenskem, z izjemo Štajerske, nismo poznali. Potem pa se je to postopoma razširilo in danes je zajec kot značilni germanski velikonočni simbol enakovredno zastopan tudi povsod po Sloveniji,navaja etnolog Janez Bogataj
Slovenske pisanke in tradicija okraševanja
Tradicija barvanja jajc je v Sloveniji zelo dolga in pestra. Vsem zelo znane so slovenske pisanke ali pisanice. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih na primer imenujejo pisánke, remenice ali remenke pa ponekod na Štajerskem in v Prekmurju. V Idriji jih na primer okrasijo tudi z idrijsko čipko, vrhniški pirhi pa so znani po posebnem načinu izdelave, in sicer prebadanju jajčne lupine. Ena najbolj znamenitih in prepoznavnih pa je zagotovo belokranjska pisanka, za izdelavo katere potrebujemo čebelji vosek, pisač in svečo, nad katero se topita rdeča in črna barva.
Zakaj so jajca začeli barvati in okraševati, je težko reči, dejstvo pa je, da je šlo tukaj za poudarjanje posebnosti in drugačnosti za razliko od vsakdanjosti. Vsakemu živilu je bilo treba dati neko podobo, da je odstopalo od vsakdanjosti,pravi Janez Bogataj.
Navade in običaji
Navade, ki so povezane z velikonočnimi pirhi, lahko po Bogataju razdelimo v dve skupini:
Ljudje za okraševanje pirhov uporabljajo raznorazne materiale, najbolj klasično pa je barvanje. Sledita mu tehnika praskanja in tehnika z voskom.
2. Dejavnosti s pirhi
a) Uživanje pirhov in pripravljanje jedi iz njih, na primer jajčne omake.
b) Igre, ki jih izvajajo ljudje, zlasti otroci in mladina. Gre za aktivnost, ki je zadnje časa vedno bolj živa. Poznamo na primer sekanje pirhov, ko se vanje meče kovance, ali kotaljenje pirhov po neki klančini.
c) Obdarovanje. Pirh oziroma velikonočno jajce je tudi dar. Z njimi se ljudje medsebojno obdarujejo.
Zanimivo je, da se igre s pirhi neverjetno razširjajo tudi v urbanem okolju, kar nesporno dokazuje, da je urbano okolje izpraznjeno vseh mogočih ritualnosti in drugih vsebin in je to za mlade ljudi zelo vabljivo,poudarja Bogataj.
Jajce kot hrana
Jajc sicer ne jemo samo okoli velike noči, saj že od začetkov civilizacije spadajo med človekova osnovna živila. Podatki iz leta 2012 kažejo, da smo v Sloveniji takrat pojedli devet kilogramov jajc na prebivalca, kar je nekaj manj kot tri jajca na teden. Poraba jajc močno naraste predvsem v velikonočnem času, zato je pametno poznati nekaj osnovnih nasvetov, katera jajca izbrati in kako jih potem shranjevati.
Po zakonodaji je rok uporabe jajc 28 dni od dneva, ko jih kokoši znesejo. Shranjevali naj bi jih na hladnem (manj kot 16 stopinj Celzija), a ne v hladilniku. Tako shranjena jajca naj bi ohranila kakovost in svežino do konca roka uporabe
Kako izbrati jajca v trgovini
Če jajca kupujete v trgovini in vam je pomembno, v kakšnih razmerah živijo kokoši nesnice, potem vam to pove prva številka, odtisnjena na jajcu.
0 = ekološka reja
1 = prosta reja
2 = hlevska (talna) reja
3 = baterijska reja
Pri nas še vedno največja ponudba jajc iz baterijske reje, pri kateri je bivalno udobje za kokoši najslabše, so pa takšna jajca najcenejša,Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS)
Kako shranjevati velikonočne pirhe
Ko smo pirhe že naredili, jih, čeprav smo ponosni na svoje umetniško delo, ne smemo shranjevati v nedogled.
Kot svetujejo pri ZPS, moramo pirhe zaradi mikrobiološke varnosti najpozneje v dveh urah po kuhanju shraniti v hladilnik in jih nato porabiti v sedmih dneh. Samo tako se namreč lahko izognemo težavam z želodcem.
Prav tako je pomembno, da dele beljaka, ki so obarvani s kupljenimi barvili, odrežemo.
Ponudba industrijskih barvil je pestra, pri kupovanju pa smo običajno pozorni predvsem na barvne odtenke barvila, v katere želimo odeti jajca, manj pa na dejstvo, da večina teh barvil vsebuje sintetična in zdravju škodljiva azobarvila.Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS)
Pirhe pobarvajmo naravno
Najpreprostejša rešitev za to, da se izognemo nevšečnostim barvanja jajc s kupljenimi barvili, je, da izberemo naravna barvila, ki so najbolj naravna in zdravju neškodljiva.
Lepo rjavo barvo jajc lahko dobimo tako, da v hladno vodo stresemo toliko kave, kot da bi želeli skuhati močnejšo turško kavo. Premešamo in dodamo jajca. Zelo počasi segrevamo in jajca kuhamo na majhnem plamenu.
Kurkuma
Tako kot pri kavi v hladno vodo stresemo kurkumo in ponovimo postopek. Rezultat je rumena barva.
Pesa
Za barvanje jajc s pomočjo pese potrebujemo svežo peso, iz katere barvo pripravimo tako, da pol kilograma pese narežemo na koščke, jih prelijemo z vodo in skuhamo. Tekočino precedimo, ji dodamo žličko kisa in v njej počasi kuhamo jajca. Barva jajčne lupine postane nežno rožnata.
Teran
Povsem preprosto. Jajca najprej za pol ure namočimo v mešanico kisa in vode, nato jih vzamemo iz kisa, postavimo v posodo, v kateri jih bomo kuhali, prelijemo z mrzlim teranom in postavimo na štedilnik, kjer jih na zmernem ognju kuhamo 15 min. Nato jih v vinu pustimo še nekaj ur, lahko tudi čez noč, naši pirhi pa bodo dobili vijoličasto barvo. Za škrlatno rdečo barvo je postopek enak, sestavina pa je rdeče vino.
Špinača
Špinačo narežemo na drobno in nanjo zlijemo toliko vode, da jo pokrije. Pustimo stati štiri ure, zatem špinačo kuhamo 30 minut in pustimo, da se ohladi. V ohlajenem barvilu že kuhana, a še vroča jajca namakamo 30 minut. Namesto špinače lahko za zeleno barvo jajc uporabimo tudi koprive.
Rdeče zelje
Zelje na drobno narežemo in nanj zlijemo toliko vode, da ga pokrije. Kuhamo 30 minut, zatem pustimo stati en dan in precedimo. V ohlajenem barvilu že kuhana, a vroča jajca namakamo 30 minut. Barvilo iz zelja je temnordeče barve, barva jajc pa bo modra.
Čebulni olupki
Eden izmed najpogostejših načinov naravnega barvanja pirhov je s pomočjo čebulnih olupkov. Postopek si oglejte v videu.
Veselo barvanje vam želimo!
Doživite še druge vrhunske #Zgodbe na Siol.net
Avtorji:
Besedilo: Barbara Oprčkal
Foto: Bor Slana, Boris Beja, Thinkstock, Reuters, Getty Images
Postavitev: Tomaž Jaklič, Gregor Jamnik