Korenine festivala segajo na začetek 70. let prejšnjega stoletja, ko so zasnovali jugoslovanski festival propagandnega filma. Med ustanovitelji je bil ena ključnih oseb Jure Apih, ki se tega obdobja spominja kot prelomnega za slovensko oglaševanje. Slovenija je bila namreč takrat dominantna oglaševalska sila ter je po besedah pionirja slovenskega oglaševanja “osvajala trge in blagovne znamke po vsem prostoru.” Jugoslovansko združenje propagandistov je nato festival selilo iz mesta v mesto. Oglaševalska srenja se je vračala tudi v Portorož, dokler se festival tam ni ustalil in postal ključen dogodek jugoslovanskega oglaševanja. Leta 1991 se je skupaj s Slovenijo osamosvojil tudi slovenski oglaševalski festival, takrat še pod imenom Slovenski marketinški dnevi, pozneje Zlati boben. V naslednjih letih je Zlati boben ohranil svoj mednarodni značaj, slovenski oglaševalski festival pa se je od njega ločil in se uveljavil kot SOF. Ta je, kot meni Jure Apih, še danes korektiv, ki opozarja na talente, trende in dobre prakse.

Brez agresivnega gospodarstva tudi dobrega oglaševanja ni
Oglaševanje se spreminja s časom, novimi mediji in trendi. In predvsem – prilagaja se spreminjajočim se razmeram na trgu. “Oglaševanje samo po sebi ne obstaja. Je orodje, ki ga gospodarstvo uporablja za obveščanje o svoji ponudbi,” pravi Jure Apih. Ko je gospodarstvo agresivno, ko osvaja nove trge, gradi nove blagovne znamke, potrebuje tudi ustrezno oglaševalsko podporo. “Ko se domače gospodarstvo brani pred tujimi blagovnimi znamkami, tudi oglaševanje ne more imeti drugačne podobe, kot jo ima,” meni kritičen opazovalec slovenskega oglaševanja. A vendarle je po njegovem mnenju SOF pomemben tudi zato, ker ključne akterje – oglaševalce in gospodarstvenike – usmerja v pogumne, sodobne rešitve.