Avtorji:
Besedilo: Neža Mrevlje, Srdjan Cvjetović
Foto: Matej Leskovšek
Video: Matej Leskovšek, Uroš Majerle
Postavitev: Gregor Jamnik, Matej Leskovšek, Jure Žilavec
Zagreb, mesto trgovanja in srečevanja
Zagreb je najbližja tuja prestolnica, le nekaj deset kilometrov oddaljena od meje. Toda bližina zagotovo ni edini razlog, zakaj je vredno obiskati mesto, ki obuja svoj nekdanji meščanski sijaj in ga združuje s sodobnostjo.
Zagreba ne odkrivamo le obiskovalci iz bližine, temveč ga v zadnjih letih spoznavajo celo korejski turisti. Govorice pravijo, da je glavni razlog za to korejska televizijska limonada, ki so jo deloma snemali pri sosedih. Turizem v glavnem hrvaškem mestu, ki je z razstavami in predvsem s koncerti za nas že dalj časa (lahko) dopolnitev kulturnega in družabnega življenja, se torej razvija. Glas o mestu pa se sliši daleč onkraj njegovih meja. Pravijo tudi, da so, seveda ob drugih zgodovinskih in kulturnih znamenitostih, njegove tržnice, sploh središčna med njimi – Dolac, ena od očarljivejših in živahnejših atrakcij mesta.
V zadnjem času sta v Zagrebu še posebej živa tudi moda in oblikovanje. V središču prav tako ne manjka družabnih pribežališč, lokalov in restavracij, ki z različnimi koncepti in interjerji gledajo skoraj izza vsakega vogala. Med okušanjem vzdušja hrvaške prestolnice se velja ustaviti v kakšni izmed knjigarn, ki imajo v urbanih okoljih vedno svoj šarm in ponujajo mir. Listanje po knjigah je zagotovo svojevrsten užitek, prav tako tudi vstop v galerije.
Vedno ob meji, a tudi vedno v središču
Zagreb je bil vselej središče na robu. Mesto na meji rimskega in otomanskega cesarstva, avstro-ogrske monarhije, danes pa prestolnica najmlajše članice Evropske unije. Tako so izhodišča hrvaškega glavnega mesta na primer izpostavili ob njegovi kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2020, s katero se sicer niso uvrstili v drugi krog.
A ta izid na tem mestu niti ni tako pomemben, kot je pomembna zavest o kontekstih tega urbanega prostora, ki je prehodil različne nacionalne in politične tvorbe, družbena in kulturna vzdušja ter zgodovinska in estetska obdobja. Večkrat ga je zadela tudi vojna, deindustrializacija, v današnjem času tudi globalizacija.
Turisti v Zagreb vnašajo nove uporabe mestnih prostorov
“Ko gredo Zagrebčani iz različnih delov mesta v središče, najpogosteje rečejo, da gredo ‘v mesto’, pri tem pa seveda ne mislijo, da ne živijo v urbanem prostoru, temveč imajo v mislih središče mesta kot njegov najbolj reprezentativen in najbolj živ predel,” pravi hrvaška urbana antropologinja Valentina Gulin Zrnić.
In res, v javnih odprtih prostorih širšega zagrebškega središča, celo na jezeru Jarun v jugozahodnem delu mesta, se vse leto vrstijo različni dogodki – festivalski, koncertni, protestni, sejemski in komercialni.
Adventni sejem bogati zagrebško ponudbo
Decembra od pred kratkim poteka tudi Advent v Zagrebu, ki je s svojim prazničnim vzdušjem zanimiv tako za domačine kot turiste. Z njim se je Zagreb (uspešno) vpisal na koledar prednovoletnih izletniških ciljev. Na spletni strani European Best Destination tako obisk hrvaškega mesta priporočajo prav v tem času. Od 28. novembrom do 10. januarjem bo na Trgu kralja Tomislava ob glavnem kolodvoru postavljen ledeni park z velikim drsališčem.
Umetnostna institucija tudi na desnem bregu Save
V središču mesta so tudi najpomembnejši zgodovinski kraji, stavbe in mestni parki, ki predstavljajo simbolno identiteto Zagreba (Gornji grad, Trg bana Jelačića, katedrala, Zrinjevac …). V tem predelu so zgoščene tudi osrednje umetnostne institucije (Umjetnički paviljon, Moderna galerija, muzej Mimara, gledališča). S to izjemo, da je Muzej sodobne umetnosti (odprt je bil leta 2009) postavljen zunaj starega dela mesta in je prva kulturna institucija na južni strani Save, v Novem Zagrebu. Pomenljivo je tudi to, da je nastal nasproti velikega nakupovalnega središča in v mestnem predelu, kjer prevladujejo betonski stanovanjski bloki.
Prijetno mesto za življenje
“Zagreb je srednjeevropsko mesto, ki je s svojo veličino ter formatom prijetno in udobno za življenje, tudi družin. Še vedno deluje tako, da ima eno središče,” ga na kratko opiše arhitekt, nekdanji predsednik, zdaj pa član upravnega odbora Društva arhitektov Zagreba (DAZ) Teo Budanko.
Tržnica Dolac je simbol Zagreba, pa tudi širši simbol Hrvaške. Je eno od najlepših presečišč vzhodne tradicije odprte tržnice in zahodne kulture.hrvaški arhitekt Teo Budanko
V zadnjih desetih letih je mesto vse bolj zanimivo tudi za turiste, kar “vsekakor tudi Zagrebčanom prinaša novo doživljanje lastnega mesta kot turistične destinacije”, pojasnjuje antropologinja. Poudari, da obiskovalci v mesto vnašajo nove družbene prakse in uporabe prostora, na primer ležanje na mestnih travnikih in v parkih, čemur še pred desetimi leti, tako kot tudi v naši prestolnici, nismo bili priča.
Tržnica Dolac – stičišče Vzhoda in Zahoda, podeželskega in mestnega
Budanko ter arhitektka in predsednica Združenja hrvaških arhitektov (UHA) Sanja Cvjetko Jerković se strinjata, da so ob številnih mestnih znamenitostih med najbolj značajskimi, poznanimi, pa tudi živahnimi kraji Zagreba prav njegove tržnice. Med njimi še posebej izstopa osrednja tržnica Dolac nedaleč od zagrebške katedrale in le nekaj korakov od osrednjega mestnega trga, ki je po osamosvojitvi Hrvaške pred četrt stoletja ponovno dobil ime po banu Josipu Jelačiću. “Tržnica Dolac je simbol Zagreba, pa tudi širši simbol Hrvaške. Je eno od najlepših presečišč vzhodne tradicije odprte tržnice in zahodne kulture,” meni Budanko. Tam se prepletata vzdušje Istanbula in Dunaja.
Čeprav ima Zagreb skoraj 30 večjih ali manjših tržnic, tržnica Dolac zaradi svoje lege – nanjo se po stopnicah povzpnete z glavnega Trga bana Jelačića – še vedno ostaja najzanimivejša. Zaživela je leta 1930, po četrt stoletja iskanja lokacije, neuspešnih razpisov, zavrnitvi raznih arhitekturnih rešitev in celo svetovni vojni, ki je upočasnila njeno gradnjo. Ob sobotah dopoldne je tam najbolj živahno, čeprav obstaja kar nekaj idej, želja in načrtov, kako bi njeno življenje, tudi med tednom, podaljšali v daljše popoldane in večer.
Tržnice namreč v mestih niso zgolj kraji trgovanja, temveč tudi prostori srečevanja, druženja in drugih oblik družbene izmenjave.
PRODAJALNE S KONCEPTOM
Ko smo ravno pri tradiciji in kupovanju, Zagreb ponuja kar nekaj očarljivih prodajaln s konceptom, ki mu jih lahko zavida tudi marsikatero zahodnoevropsko velemesto. Nekatere med njimi so prešle že generacije, druge pa vzniknile v sodobnosti.
Atelje Kobali
Ena od zagrebških klasik, ki spaja staromeščansko bistvo s sodobno modo, je zagotovo prodajalna klobukov Atelje Kobali (Trg Petra Preradovića 1). Nada Kobali, zagrebška modistka, ki pravi, da sta vsak dan in trenutek prava za pokrivalo, je tretja generacija žensk v družini, ki izdelujejo klobuke.
Njena prababica je odprla skromno obrtniško delavnico, ko se je iz Clevelanda preselila nazaj na Hrvaško. Nadina babica se z oblikovanjem pokrival ni ukvarjala, se je pa zato Nadina mama Katarina, ki je klobuke izdelovala po drugi svetovni vojni. V času, ki klobukom niso bili naklonjeni: takrat jih na Hrvaškem niso toliko nosili, saj so jih imeli za izraz buržoazije, ki takrat ni bila priljubljena. Danes se klobuki, tudi v Zagrebu, kot modna izbira, oblačilna navada in tudi kot družbeni izraz spet vračajo, krog njihovih ljubiteljev pa se celo širi.
Zagrebška modistka Nada Kobali se je klobučarstva učila od svoje mame. Virtuozinja v oblikovanju in izdelavi pokrival, ta so vsa narejena ročno, pravi, da je bilo to njeno poslanstvo. “Od nekaj sem vedela, da bom oblikovala klobuke.” Veliko pokrival oblikuje po kalupih iz časa med obema vojnama, a ob tem velikokrat kaj spremeni po svoje. “Pri klobukih je že en centimeter revolucija.”
Za klobuke Kobali, izdelane iz vrhunskih materialov, njihova avtorica pravi, da imajo evropski slog z zagrebškim pridihom. Klasika je nekaj, na kar prisega sama, čeprav se loteva tudi sodobnih interpretacij pokrival. “Mladi so danes še posebej sproščeni, neobremenjeni, kar se kaže tudi pri odločitvi, da si na glavo poveznejo klobuk.” Klobuke Kobali je po novem razen v Zagrebu, seveda v manjšem obsegu, mogoče dobiti tudi v Ljubljani v prodajalni s konceptom Pentlja.
Take me Home
Lokalni oblikovalci in oblikovalke – to je rdeča nit majhne prodajalne Take me Home (Tomićeva 4) tik pod zagrebško vzpenjačo. Odprta je že dve leti, v njej pa so izbrani modni dodatki, dodatki za dom ter igrače približno 60 hrvaških ustvarjalcev in ustvarjalk.
Galerija Link
Tudi prodajalna na Radićevi 27, na simpatični manjši ulici, ki je zaradi poti do Kamenitih vrat precej turistično obljudena, ponuja izdelke hrvaških oblikovalcev in oblikovalk – s tem poudarkom, da jih je približno 80 odstotkov tudi izdelanih na Hrvaškem. V ponudbi najdemo torbe, lesene ure in očala, posode za dom, nakit …
Boudoir
Tudi če vam til, pastelne in bež barve, čipke, umetne rože, močni barvni potiski in pretekli časi niso blizu, je vstop v modni salon Boudoir (Radićeva 22) svojevrstno doživetje, saj gre za romantiko, barok in radost do življenja, izraženo v blagu. Dvojčici Morana Saračević in Martina Čičko Karapetrić “oblikujeta za ženske, ki si želijo, da bi se rodile v nekem drugem času, vsako oblačilo in pokrivalo je namreč edinstveno ter obrtniško skrbno izdelano.”
Modni atelje Kvazimoda
Atelje Kvazimoda (Radićeva 20) ponuja sodobne interpretacije oblačil, pod katere se podpisuje oblikovalka Ivana Srzić Budić. Preklopi, izrezi, barvni detajli so pravi za dinamičen urbani vsakdan.
Natura Croatica
Rabska torta, prvič so jo postregli papežu Aleksandru III. med njegovim uradnim obiskom otoka Raba, je narejena po skrivnem receptu iz 12. stoletja, pekli so jo tudi v rabskih patricijskih hišah v času vladavine Benetk. To je le eden od okusov Hrvaške, ki ga ponujajo v prodajalni Natura Croatica (Preradovićeva 8). Tu so na enem mestu zbrani, kot temu pravijo sami, “gastrospominki” dežele iz vseh regij. Vsekakor gre za butični izbor. Seveda ne manjkajo tartufi v različnih oblikah, prav tako ne olivna olja Belić, paški sir iz sirarne Gligore, deset lokalnih vinarjev, med njimi na primer Krauthaker, Plenković, Pilato, Arman. Na policah imajo še žganja, med in marmelade. Ponujajo tudi naravno kozmetiko.
Različni časi, odtisnjeni v prostor
Prostor nikoli ni nedovzeten za politične, družbene in ekonomske spremembe. Tako je tudi v središču Zagreba mogoče prebirati različna obdobja, odtisnjena v arhitekturi ter upravljanju javnih prostorov in njihovih vsebin. Zgodovina kraja in njegovega širšega konteksta je zapisana tudi v imenovanju ulic in različnih detajlih, ki opozarjajo na “dogodke ali ljudi, ki so bili pomembni v preteklosti Zagreba in Hrvaške, ali pa kažejo na sodobne smernice”, pojasnjuje Valentina Gulin Zrnić.
Simbolika bana Jelačića v zgodovinskih obdobjih Zagreba
Antropologinja nadaljuje: “Vzemimo za primer glavni trg, Trg bana Jelačića. Kip bana, ki tam stoji, je večpomenski simbol, ki govori o prizadevanjih hrvaške politike za samostojnost znotraj Habsburške monarhije v drugi polovici 19. stoletja, ko so ga postavili. V času socialistične Jugoslavije, ko je bil kot nacionalni simbol odstranjen, je bil znak grožnje. V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so ga na trg vrnili, je postal simbol takratnega vznika domoljubnega ozračja. “
Zanimivo je tudi, da je, preden je ta prostor postal glavni trg, tam stala tržnica. Pogovorno so ji rekli “Jelačić plac”, spajala pa je urbano in ruralno. V spomin na ta čas na trgu danes stoji spomenik Kumici Barici (lik kmetice iz okolice Zagreba, ki je na nekdani tržnici prodajala pridelke).
Markov trg: od tržnice do parlamenta
Tudi Markov trg na zagrebškem Gornjem gradu je bil nekoč tržnica, pojasnjuje arhitektka Sanja Cvjetko Jerković. “Ta križišča, kjer so bile nekoč tržnice, so pozneje postala trgi. Njihov značaj se je s tem spremenil, saj tu ne poteka več prodaja, gre pa za družbeno izmenjavo. Ljudje se tam srečujejo, družijo … Kot vsa evropska mesta je tudi Zagreb znan po javnih prostorih.”
Vsi ljudje, ki so se skozi različna obdobja priselili v mesto, so vanj vgrajevali tudi del sebe. To pa je to, kar danes poznamo kot Zagreb.arhitektka Sanja Cvjetko Jerković
Stari del mesta s sodobnimi turističnimi željami
Predel glavnega trga (Trg bana Jelačića) je konec 80. let z novo urbanistično vizijo mesta postal cona za pešce, danes “v komercialni viziji pa mestna uprava na ta središčni javni prostor v okviru različnih dogodkov postavlja šotore, s čimer razveljavlja odprti javni prostor”, je kritična antropologinja.
Stavbe na trgu so bile zgrajene v drugi polovici 19. stoletja, večinoma, kot to pojasni Gulin Zrnićeva, z zasebnimi sredstvi takratnih podjetnikov. V 50. letih je kot znak socialistične modernizacije nastal nebotičnik s 16 nadstropji. Z njegovega vrha, s terase, je mogoč tudi 360-stopinjski ogled mesta. Kot pravi antropologinja: “Razgledna točka, imenovana Zagreb Eye, danes namiguje na sodobne in globalne smernice turističnega Zagreba.”
V zadnjih nekaj desetletjih Zagreb ponovno obuja tudi svoj meščanski duh, ki ga je vedno imel za del svojega značaja. Del tega je tudi druženje v kavarnah, kjer veliko časa preživijo tako domačini kot turisti. In če so vam kavarne pri srcu, je vredno zaviti na zajtrk ali popoldanski čaj v Malo kavano (Trg bana Jelačića 5).
Novo življenje za “Tkalčo”
Pravo družabno zbirališče, pa ne edino, je tudi vedno bolj trendovska Tkalčićeva ulica, le nekaj minut oddaljena od glavnega trga, z lokali, ki stojijo drug ob drugem in so neredko tudi tematsko obarvani. Tkalča, kot ji ljubkovalno rečejo, je kraj, kamor gredo stari in zlasti mladi na hrano, pijačo in zabavo. Tam velja zaviti tudi v kakšno od majhnih prodajaln.
V svoji današnji podobi je ta ulica zaživela v prejšnjem desetletju, Zagrebčani pa bodo potrdili, da jim je takšna, sveža in živa, a obenem z odsevom mestne zgodovine, hudo manjkala v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.
Dalmatinci so Zagrebčane naučili, da se kavo lahko pije na trgu
A Tkalča ni edina družabna žila mesta, tudi druge ulice in trgi v središču mesta so polni različnih lokalov in restavracij. Kot pravi Budanko: “Središče Zagreba je en velik kafič.” V kontekstu sooblikovanja tega, kar danes poznamo kot Zagreb, tudi po njegovi vsebini, pa arhitektka pravi, da so vsi ljudje, ki so se skozi različna obdobja priselili v mesto, vgrajevali tudi sebe. “Tu ni obstajala tradicija, sedenje zunaj na trgu in pitje kave tudi ni srednjeevropska navada, saj se to počne v kavarni. Šalimo se, da so to kulturo k nam prinesli Splitčani.”
KULINARIKA V ZAGREBU
Del spoznavanja kulture mesta je tudi njegova kulinarična ponudba. Zagreb ima tudi na tej ravni marsikaj pokazati.
Hamburgerji po zagrebško
Navdušenje nad hamburgerji v takšni in drugačni interpretaciji ni obšlo niti Zagreba, zato je ena od njegovih trendovskih obedovalnic zagotovo Submarine BBQ (prej se je imenovala Yellow Submarine, Frankopanska 11). Da je malica tam nujna, seveda če ste ljubitelj mesa v bombeti, je mogoče slišati z različnih koncev, temu pa je mogoče pritrditi.
A tega, kar je mogoče poskusiti to jesen in zimo, spomladi in poleti ne bo več na meniju. Sezonsko ga namreč menjajo, pa tudi iz leta v leto. Tudi hitov ne ponavljajo, saj pravijo, da je še ogromno možnosti in da bi se s tem samo omejevali. Mimogrede, svojo izpostavo bodo v kratkem odprli v Beogradu, prihodnje leto pa načrtujejo tudi ljubljansko.
V sproščenem ambientu v središču Zagreba tako ponujajo hamburgerje s sodobnim konceptom – pripravljene iz lokalnih sestavin s sledljivim izvorom in naravne pridelave. Pecivo po njihovem receptu pečejo v bližnji pekarni, čebula je iz Slavonije, karamelizirano jo potresejo po krompirčku ali vstavijo v Country burger. Sladke kombinacije z mesom so jim blizu, na primer omaka iz gorčice in medu. V Hot mami goveje meso, pekočo omako in zeleno solato spremlja še marelična marmelada. In še v vednost: panceta prihaja iz Dalmacije. Čeprav smo bili na začetku nekoliko zadržani ob predstavitvi burgerja z omako iz tartufov, pa je dober tudi ta. Pri recepturah omak je sodeloval londonski kuharski mojster TJ Caparas, ki je med drugim kuhal tudi v restavracijah s tremi Michelinovimi zvezdicami.
Če raje jeste počasi …
Za resnejši kulinarični pristop bo prava izbira elegantna restavracija Dubravkin put (Dubravkin put 2), v kateri se prepletata mediteranska in francoska kuhinja, spojeni s sodobnimi smernicami priprave hrane.
Na tej ravni je tudi Bistro Apetit (Jurjevska 65a) restavracija nad zagrebškimi teniškimi igrišči, ki pri svojih gastronomskih podvigih stavi na kakovostne lokalne sestavine.
V preteklosti, pa tudi v zadnjem času smo v raznih priporočilih, kam iti na obrok v Zagrebu, že večkrat zasledili tudi restavracijo Lari & Penati (Petrinjska 42a). Ta se je z gosjo pašteto in s perutničkami z medom zdela obetavna izbira, a na koncu vsekakor ne prav prepričljiva. Čeprav ima notranjost res veliko kreativnega in metropolitanskega duha – z lonci na stenah in s stolčki, ki so narejeni iz žičnatega dela zamaška za penino, z visokimi lesenimi mizami in s stoli –, pa niti krajši postanek za poobedek ne ponudi prav veliko udobja in s tem priložnosti za sproščeno druženje.
Za sladko popoldne
Ni jeseni brez kostanja, pa tudi ne brez kostanjevega pireja, ki ga imajo v slaščičarni Vincek, najstarejša od njihovih izpostav je tista na Ilici 18, vse leto. Za vogalom je tudi njena bolj dizajnerska različica Vis-à-vis na Tomićevi 2, ki je sodobna tudi v svoji ponudbi.
Sladice iz kostanja najdete tudi tam, poleg teh pa ponujajo tudi brezglutenske torte in smutije v raznih kombinacijah. Slaščičarno Vincek spremlja pravi obrat obdelave kostanja. Ta je iz Hrvaške, na leto ga skuhajo, stroji v njem pa olupijo približno 50 ton. Ker se sezona kostanja že počasi izteka, so v Vincku za prihodnje leto pripravili že ves kostanjev pire, ki ga za nadaljnjo uporabo nepredušno zapakirajo in zmrznejo.
Sladke radosti vas ne bodo razočarale niti v slaščičarni Amelie (Vlaška 6). V interjerju z romantičnim pridihom in s čarobnim vrtom se tako popoldanski čaj ob torti sestavi v prijetno izkušnjo.
Listanje knjig sredi zagrebške prestolnice
Nepremičninski apetiti odžirajo tudi knjigarne
Knjigarne so nedvomno pomemben del vsakega mesta z bogato kulturno ponudbo, a stranske posledice urejanja zagrebškega mestnega središča in njegove delne komercializacije so pripeljale do tega, da je jedro hrvaškega glavnega mesta v zadnjih petih letih ostalo brez marsikatere znane in celo kultne knjigarne. Tako na Cvjetnem trgu ni več nobene knjigarne, prav tako je Ilica ostala brez dveh. Na naslovu Ilica 30 tako ni več knjigarne Mladost, namesto nje je tam prodajalna verige z oblačili. Še bližje glavnemu trgu, na hišni številki 7, so imeli v najemu še en prostor, a jih niti tam ni več – zdaj je tam trgovina z ličili in drugo kozmetiko. Tudi knjigarne na Cvjetnem trgu so le še zgodovina: nekatere so preselili na nove lokacije, drugih preprosto ni več. Vsem pa je skupno, da niso bile več kos strmo naraščajočim najemninam. A to se ne dogaja le v središču Zagreba: tam, kjer je bila pri Studentskem centru na Savski cesti nekoč znana knjigarna, je zdaj poslovalnica ene od bank.
Knjigarna Ljevak: s pogledom na bana Jelačića
A nekatere so kljub vsemu preživele. Knjigarne Ljevak ni mogoče zgrešiti na robu Jelačićevega trga, kjer se tramvajski tiri podajo proti zahodu v eno od najbolj znanih zagrebških ulic – Ilico. V razmeroma majhnem prostoru, ki so ga dobro izkoristili z dodatnim nadstropjem, ponujajo izdaje različnih založb, njihova lastna istoimenska založba pa se posveča predvsem področjem filozofije, sociologije, psihologije, religije, medicine, ekonomije, politike, zgodovine in likovne umetnosti. Bralci, ki se še spomnijo založnikov iz prejšnje skupne države, morda pomnijo njihovega predhodnika, založbo Naprijed, ki je bila ustanovljena leta 1957.
Profil Mozaik Megastore: iz več malih nastane veliko
V knjigarni Profil Mozaik Megastore (Bogovićeva 7), ki je nastala s skupnimi močmi nekoč treh povsem ločenih založb (Algoritam, Profil, Mozaik knjiga), imajo še posebej bogat oddelek z biografijami. Delno je ta zdaj prevzela tudi ponudbo in vlogo nekdanje knjigarne Mozaik knjiga na bližnjem Cvjetnem trgu, ki je dolgo med drugim veljala tudi za najboljši hrvaški vir literature za planince. V tisti na Bogovićevi 5 pa se posvečajo predvsem publicistiki in popularni psihologiji.
Jesenski i Turk: zlasti za ljubitelje antikvariatov
Knjigarna Jesenski i Turk s svojima dvema poslovalnicama v stavbi Novinarskega doma (Vukotinovićeva 4) in v samem mestnem jedru (Preradovićeva 5) je morda še bolj kot po več kot 600 naslovih iz lastne založbe, ustanovljene leta 1997, znana po svojem antikvariatu, ki pokriva številna področja, tudi v različnih jezikih.
Booksa: nekoč knjigarna, danes prostor neodvisne kulture
Pred leti je bila del hrvaškega glavnega mesta tudi knjigarna Booksa, posvečena predvsem umetnosti. Knjig sicer zdaj ne prodajajo več, saj se to ni obneslo, ostal pa je knjižni klub, ki ima svoje mesto tako na spletu kot v mestu. Booksa je tako zdaj zelo prijeten urbani prostor neodvisne kulture, kamor lahko pridete na čaj in branje, če knjigo prinesete s seboj, ali pa se odločite za udeležbo na kakšnem izmed njihovih dogodkov. Vendar se morate, ker gre za klubski prostor, prej včlaniti. Letna članarina je simbolična, znaša deset kun, kar je malo več kot 1,30 evra, vse formalnosti pa lahko uredite kar na kraju samem. Med svojimi člani imajo že veliko tujcev, več tisoč, skupaj imajo namreč 13 tisoč članov.
Izbrane galerije v Zagrebu
Muzej sodobne umetnosti (Avenija Dubrovnik 17): poleg stalnih in začasnih postavitev je v muzeju vredno spremljati tudi njihov filmski program, še posebej festival dokumentarnega filma Zagrebdox.
Galerija Močvara (Vrbnik 3): od leta 2011 je njen program v rokah kuratorskega tima Kontejner, ki se posveča predvsem novomedijski umetnosti s poudarkom na zvoku in tematiziranju tehnologije.
Muzej prekinjenih vez (Ćirilometodska 2) v baročni palači Kulmer v Gornjem gradu je prava turistična atrakcija zaradi svoje specifične, a pogosto aktualne tematike.
Mesto, ovito v naravo
Zagreb se je v zadnjih 200 letih bliskovito povečal, za več kot stokrat, opozori zagrebška arhitektka Sanja Cvjetko Jerković. A skozi ves ta čas širitve in spremembe ni izgubil stika z naravo. Nastal je namreč pod goro Medvednico z njenim najvišjim vrhom Sljeme, ki je prizorišče tekmovanja za snežno kraljico takoj po novem letu. Planinske poti s Sljemena in z drugih delov Medvednice se še danes zgrinjajo vse do središčne zagrebške ulice Ilice.
Zagreb bi se moral približati reki, kot je to naredila Ljubljana
V nasprotju z zelenjem, ki to mesto sooblikuje, pa je njegovo razmerje z reko Savo drugačno. Kot poudarjata arhitekta, to vprašanje še ni rešeno. “Pozdraviti bi morali svoj odnos s Savo. Kot da se bojimo,” pravi Sanja Cvjetko Jerković, ki si želi, da bi se mesto približalo reki. V tem kontekstu izpostavi, kako je to urejeno v Ljubljani. Teo Budanko dodaja: “Težava Save je, da ne deluje kot reka, temveč kot industrijski kanal. Odrezana je od mesta.”
A če reka Sava v Zagrebu ni kraj, kjer bi se domačini in obiskovalci radi zbirali, je v hrvaški prestolnici še veliko drugih prepričljivih urbanih prostorov, ki jih bogata zgodovina mesta ni močno spremenila.
Gornji grad in Zrinjevac – za prijetne sprehode in trenutke počitka
Gornji grad, kjer so sedež hrvaškega parlamenta, ki mu rečejo sabor, stolp Lotrščak iz 13. stoletja, od koder griški topovski strel vsak dan naznanja poldne, ter cerkev svetega Marka z značilno in na daleč prepoznavno streho s hrvaškimi državnimi simboli, je priljubljeno sprehajališče z odličnim razgledom na Donji grad. Ta je le slabih deset minut prijetne hoje oddaljen od glavnega trga.
Mestni park Zrinjevac, ime je dobil po plemiški družini Zrinski, z alejo platan povezuje glavni mestni trg z železniško postajo, pred katero je kip prvega hrvaškega kralja Tomislava, okronanega leta 925, v njegovem središču pa glasbeni paviljon že skoraj 125 let utrjuje staromestno podobo Zagreba.
Maksimir: priljubljen živalski vrt ob dvestoletnem mestnem parku
Maksimir ni le mestni park z dvestoletno tradicijo, temveč tudi dom priljubljenega živalskega vrta, ki obsega sedem hektarjev in ravno to zimo doživlja obsežno prenovo, ter, za nogometne navdušence, stadion najmočnejšega zagrebškega moštva Dinamo.
V krogu desetminutne hoje od bana Jelačića
Vodnjak Manduševac na glavnem mestnem trgu je, tako kot sam trg, vzniknil iz pozabe, le kratek vzpon stran pa je grič Kaptol z zagrebško neogotsko katedralo. Na drugi strani trga se odpirajo poti do Gornjega grada. Na eni od teh poti so Kamenita vrata (Kamnita vrata) , edini ohranjeni izvirni vhod v Gornji grad, na drugi pa je Strossmayerovo šetalište (Strossmayerjevo sprehajališče), na katerem je klop s kipom pesnika Antuna Gustava Matoša, ki občuduje razgled na mesto pod njim. Še najlažje pa je na Gornji grad priti z mestno vzpenjačo, ki že od leta 1890 premaguje dobrih 30 metrov višinske razlike – danes na električni pogon to stori v pičlih 55 sekundah.
Zagreb, sobivanje različnosti
Sprehod čez Zagreb tako poleg ogleda znamenitosti ponuja vpogled v različne politične, urbanistične, družbene in kulturne vizije mesta. Primer je nov mestni trg, imenovan Europski trg, posvečen novi politični usmeritvi mesta in države.
Tako tudi urbana antropologinja Valentina Gulin Zrnić doživlja Zagreb skozi sobivanje različnosti. “V Zagrebu je mogoče spremljati sobivanje različnih mestnih svetov, subkultur in načinov življenja mladih, meščanov, ki se združujejo na podlagi posameznih interesov, kot so na primer urbano vrtičkarstvo ali spolne manjšine, brezdomci, Romi, različne skupine priseljencev … Vse te skupine so bolj ali manj vidne. Vse pa mesto sooblikujejo in ustvarjajo njegovo vzdušje.” Takšnega, kot ga doživljajo tudi njegovi obiskovalci in obiskovalke.
Živa kultura mestnih četrti
V Zagrebu, onkraj njegovega zgodovinskega, kulturnega in upravnega središča, kjer se prebivalstvo stara in redči, je izjemno živa, z različnimi posebnostmi, tudi kultura mestnih četrti. V širšem dojemanju tako Trešnjevka velja za “delavski predel”, o Novem Zagrebu govorijo kot o “spalnici”, podsljemenske četrti pa na primer nosijo predznak elitne soseske.
In zanimivo je, da je mogoče najti tudi turistične ponudbe, ki vodijo po delih hrvaške prestolnice zunaj središča ter tako omogočajo spoznavanje različnih lokalnih načinov življenja in krajev, ki veljajo za izrazito domačinske. Tam mimo vas ne bo šla niti kakšna od urbanih legend. Ena od teh, kot pravijo, bo vsaj za središče hrvaške prestolnice zagotovo postala ta o korejski televizijski limonadi.
Doživite še druge vrhunske #Zgodbe na Planet Siol.net