Videozgodbi z naslovoma Ko zagrmi, poka in nastaja škoda ter Dan po tem … sta avtorska prispevka poljudnoznanstvene narave, ki sta nastali v sodelovanju s strokovnjaki, meteorologi agencije ARSO. Njihovo sporočilo je strokovno neodvisno in informativne narave ter ne promovira ostalih vsebin v multimedijski zgodbi.
Video: Planet Siol.net, BMW in Adria Mobil
Vsebino omogoča Zavarovalnica Tilia

Meteorologi o toči: "Toča je pojav ob nevihti. Nastaja takrat, ko se pojavljajo nevihte, nevihte pa se pojavljajo predvsem v topli polovici leta. Nekje od aprila do septembra je pogostost neviht največja. Toča je dejansko padavina tople polovice leta."

Dan po tem …

Ko udari narava, ni milosti. Prepričanje, da je svet naš, odnese orkanski veter, ponos zalijejo besneči hudourniki, ob bliskanju se oglasijo božje orgle in odpre se ne nebo. Ne, v tej zgodbi ne opisujemo konca sveta. Gre za pojave, ki se ustvarjajo tam zgoraj v atmosferi, brez katere planet, kot ga poznamo, ne bi obstajal. Da, gre za vreme in z njim povezane posledice.

Mokro poletje, jesenske stoletne vode in škoda v milijonih so znova opozorili, da svet ni naš, da je narava polna življenja, ki vedno najde pot, in da nevihte v Sloveniji ali pa tornada med koruznimi polji Oklahome prav nič ne zanima, koliko znaša naš mesečni obrok leasinga za nov avtomobil ali pa dejstvo, da smo za novo streho na hiši varčevali deset let. Na burnejše čase se bomo morali navaditi in pripraviti. Tehnologija lahko kljubuje vročini, mrazu, snegu, ledu in toči, a ne gre pozabiti, da ima vse svoje meje. Ko jih narava prestopi, pomagata le še človeško sočutje in ustrezna zavarovalna polica. Dan po tem je manj tragičen, cenejši in predvsem vedrejši.

Meteorologi glede vremena kot izvirnega greha za premoženjsko škodo poudarjajo, da je neurij več vrst, zato mora človek v nevarnosti najprej ravnati preudarno:
"Včasih je neurje lahko tudi močan veter in v želji, da bi avtomobil obvarovali pred točo, parkiramo pod drevo, a se lahko zgodi, da na koncu toče ni, na avtomobil pa pade kašna debela veja in je škoda še večja."

Kako toča pridobi kaliber?

Ko nekemu padavinskemu elementu v nevihti, ki se je razvila do 12 ali 13 kilometrov visoko, uspe zaokrožiti večkrat, začne v primeru toče pridobivati kaliber, torej premer in maso. Meteorologi pojasnjujejo:
"Nekje pod štirimi kilometri imamo samo vodne kapljice, med štirimi in šestimi kilometri višine imamo v nevihti deloma vodne kapljice in deloma ledene kristale. Ledeni kristali predvidoma rastejo na račun vodnih kapljic. Ko pa se vse to skupaj dviga in zmrzuje, lahko na teh omočenih snežinkah nastane ledena obloga. Ko to začne padati, na konglomeratno tvorbo primrzujejo nove vodene kapljice in tako toča postaja večja. Pri nas je najpogostejša toča v velikosti oreha, se pravi premer od dveh do treh centimetrov. Se pa občasno pojavlja toča tudi v velikosti jajca ali teniške žogice."

V Sloveniji ni vremenske oaze. Toča in neurje lahko udarita kjerkoli.

Računati, da vremenski pojavi v vašem kraju niso tako burni, je z vidika preventive prava loterija, igra na srečo, saj meteorologi izpostavljajo dejstvo, da nikjer v Sloveniji nimamo nevihtne oaze: "Pravzaprav v Sloveniji ni področja, kjer toča ne bi bila mogoča. Edino morda v visokogorju ne more nastajati tako debela toča zaradi večje nadmorske višine. Sicer pa ga ni področja v Sloveniji, ki bi bilo iz te nevarnosti izvzeto."

Ne zatiskajte si oči: Slovenija ni premajhna za klimatske spremembe

Burno vremensko dogajanje leta 2014 je tudi ljudem v Sloveniji dalo misliti, da se tam zgoraj nekaj spreminja. Je to naključje, fikcija ali pa so klimatske spremembe dejansko pokazale zobe tudi na sočni strani Alp? Strokovnjaki za vreme opozarjajo, da dvig temperature ozračja pomeni več energije tudi za ostrejše oziroma burnejše vremenske pojave:
"Padavinski procesi so lahko močnejši pri višjih temperaturah. Tudi frekvenca neurij je lahko posledično z naraščanjem splošne temperature v prihodnje nekoliko večja."
Njihov nasvet je odkrit in iskren: Bolje je imeti zavarovanje, kot pa biti na trnih!
Glede vremenske škodne preventive oziroma učinkovite zaščite izkušeni meteorologi poudarjajo, da je avtomobil v resnici najbolj na varnem v garaži, in hkrati ugotavljajo, da potem jasno ne služi svojemu namenu.

Pojasnilo bralcem:

Videozgodbi z naslovoma Ko zagrmi, poka in nastaja škoda in Dan po tem … sta avtorska prispevka poljudnoznanstvene narave (Toča – naravni sovražnik avtomobilske pločevine), ki sta nastali v sodelovanju s strokovnjaki, meteorologi agencije Arso.

Njuno sporočilo je zgolj informativne narave in ne promovira preostalih deležnikov oziroma vsebin v multimedijski zgodbi. Strokovno mnenje v obeh videih pojasnjuje vremenske pojave in njihove posledice ter izpostavlja pomen širše okoljske odgovornosti, povezane s klimatskimi spremembami.

Zavarovalnica Tilia: KaskoNarava za vse, ki vozijo varno in želijo avtomobil zaščititi predvsem pred naravo

Dejstvo je, da se podnebje spreminja. Vremenski pojavi postajajo vedno bolj nepredvidljivi, posledično pa je tudi tveganje za škodo na vozilih večje kot nekoč. To se opazi tudi na cenilni stezi zavarovalnic. Pri Tilii izpostavljajo ponudbo, prilagojeno tudi kritju škode iz neba:

"V zadnjih letih smo bili na našem območju res priča različnim vremenskim pojavom, ki jih v preteklosti nismo bili vajeni tako pogosto. V prejšnjem letu so bila pogostejša neurja, letos pa smo bili priča žledolomu in poplavam.

Na Zavarovalnici Tilia že zdaj ponujamo pet kasko paketov, med katerimi lahko vsak najde pravega zase in za svoj avto, razlikujejo pa se glede na širino kritij. Med drugim ponujamo tudi paket KaskoNarava, ta je namenjen vsem, ki menijo, da vozijo varno in vozilu pretijo predvsem naravne nevarnosti, kot so požar, vihar, toča, poplava, potres in podobno. Priključi se ga lahko tako klasičnemu AO-zavarovanju MojAvto kot AO-zavarovanju po sistemu prevoženih kilometrov MojAvtokm. Krije škodo, ki nastane zaradi požara, viharja, toče, poplave, potresa, neposrednega udara strele in še nekaterih drugih nevarnosti, ki avtomobilu pretijo v naravi. Ob doplačilu pa so mogoče tudi kombinacije delnega kaska. Seveda tudi drugi paketi vsebujejo kritja proti večini oz. nekateri proti vsem prej omenjenim nevarnostim."

Lovec na vremenske pošasti

Kaj lahko nezavarovanim elementom v najširšem pomenu besede naredijo uničujoče vremenske pošasti, kot so tornado, tajfun, tramontana, orkanska burja, nevihta vseh neviht itd., še kako dobro razume lovec na vremenske motive, slovenski fotograf Marko Korošec. V Koloradu v ZDA se je znašel pred obličjem supercelične nevihte. Izjemna formacija besa narave ga je v hipu navdihnila, pritisnil je sprožilec in zajel fotografijo, ki je zmagala na natečaju velikega National Geographica. Ob vsej lepoti in dramatičnosti te fotografije pa Marko poudarja, da gre za precej nevaren pojav, ki ga ponavadi spremlja zelo debela toča. Ta pada "na suho", praktično brez dežja in v spremstvu močnih sunkov vetra.

Trenutke sodnega dne je Marko že ničkolikokrat ujel v svoj objektiv. A tiste največje pošasti še ni srečal. Kako si torej razlaga pojem nevihta vseh neviht?

"Pojem nevihta vseh neviht razumem tako, da je to nevihta, kakršne svet še ni videl. Obsežna in mogočna, ob čemer nihče ne ve, kako bo delovala, ko bo zajela neko območje. Dandanes imamo že tako dobro opremo, da se približno ve, kako se bodo neurja obnašala, nevihta vseh neviht pa bi bila zunaj pričakovanih okvirov. Bila bi rušilna in izbrisala vse pred seboj, tako kot najmočnejši tornado izbriše celotno mesto."

Supercelična nevihta z nastajajočim tornadom v Kansasu. Oblika nevihte nam prikazuje vrteč sistem, tik preden se tornado spusti na tla. S takšne razdalje je opazovanje varno in nevarnosti razen zmerno močnega vetra ni. Bližje nevihti že pada toča "na suho", brez dežja.

Približevanje nevihtnega sistema nad obalo Tržaškega zaliva. Že po valovih v morju se vidi, da se hitro približujejo močni sunki vetra, zato se obetata močan naliv in piš, ki fotografa zajame v nekaj minutah.

Velik tornado v vetrni elektrarni v Kansasu. Zadel bo vetrnice in razbitine bodo letele na vse strani. V takem primeru se je varno umakniti, ker razmere hitro postanejo smrtno nevarne, vetrnice so velike, a kljub vsemu ne zdržijo moči rušilnega tornada.

Gosta megla "požira" viadukt Črni Kal. Med vožnjo čez viadukt se hitro zmanjša vidljivost, ko avtomobili zapeljejo v mlečno gosto meglo.

Voziti in preživeti v okolju, kjer po zraku letijo ruševine, kamenje, vejevje, vse skupaj pa zaliva dežna zavesa, ki spominja na vesoljni potop oziroma stoletne vode, je seveda zgodba, v kateri se veliko tvega, izid pa je lahko tudi precej absoluten:
"Blizu tornadov in najmočnejših neviht je predvsem zelo vetrovno, vožnja je zelo otežena, saj močni sunki vetra motijo stabilnost vozila in moraš volan kar trdno držati, da obvladuješ vožnjo. Vsekakor zahteva veliko izkušenj, ki sem si jih nabral v letih spremljanja takih pojavov od blizu. Vsaka najmanjša napaka te namreč lahko spravi s ceste in še v večjo nevarnost, tornado te zajame in lahko odnese s seboj. Ob tem tudi po zraku letijo razbitine, ki jih tornado ustvari s svojo rušilno močjo po okolici, pogosto so prisotne tudi debela toča in strele. Optimalno je opazovanje z varne razdalje, kjer si nekoliko oddaljen od teh pojavov. A v določenih trenutkih, ko je treba spremeniti lokacijo opazovanja, si ujet v nemilost besa neviht."

Približevanje supercelični nevihti v Oklahomi. Ta prinaša močne nalive, točo in veter. Obstaja nevarnost razvoja tornada.

Mogočna supercelična nevihta, ki se s svojo rušilno močjo pomika čez zahodni Teksas. Sledijo orkanski sunki vetra, nalivi in debela toča, vidljivost se zmanjša skoraj na nič. Vožnja v takih razmerah ni več mogoča.

Supercelična nevihta v Koloradu. Lepa oblika, a tudi zelo nevarna, saj iz nje običajno pada zelo debela toča brez dežja. Formacijo spremljajo močni sunki vetra. Ta fotografija z naslovom Dan neodvisnosti je zmagala na natečaju National Geographica. Avtorja Marka Korošca ta supercelična nevihta spominja na vesoljsko ladjo.

Močna nevihta se dviguje nad avtocesto v Italiji ter s seboj prinaša močne sunke vetra in nalive.

Marko Korošec o idealnem avtomobilu za lovce na nevihte:

"Idealen avtomobil bi bil aerodinamičen in odporen proti bočnim sunkom vetra, da imaš večjo stabilnost na cesti ob tornadih. Avtomobilska stekla bi bila iz takšnega materiala, da bi kljubovala debeli toči in ostrim razbitinam. Imel bi močan pogon, da bi na bližnje srečanje čakal dlje časa, preden bi se umaknil. Običajno najboljši posnetki namreč nastanejo, tik preden narava udari z vso močjo. Če bi imel možnost letenja, potem ne bi manjkalo nič več."

Močni udari strel oziroma razelektritve ozračja nad Koprom daleč pred nevihto, ki je še nad morjem. Takšne strele udarijo naključno in nemogoče je predvideti, kje se bodo pojavile. Umik na varno je nujen. Zadene tudi avtomobil, a so potniki v njem varni.

Leden dež in žled, ki sta okovala Postojno. Debel oklep žleda objame vse, kar mu je na poti. Če je dolgotrajen, se nabere tudi do deset centimetrov debela plast. Posledice so poledica, poškodbe objektov, vegetacije, električne infrastrukture … Pomagata le odjuga in dobra zavarovalna polica pri odpravi škode.

Močan bližnji udar strele nad avtodomom v Istri. Nevihta je tik nad kampom.

Velika vodna tromba nad Jadranskim morjem. Če zajame ladjo ali udari na kopno, povzroči veliko škodo. Pojav ima lahko tudi več deset metrov premera, hitrost vetra pa preseže 150 kilometrov na uro.

Supercelična nevihta v Teksasu ponoči. Spiralna struktura, iz nje pa udarjajo strele na vse strani. Zaradi naključnih strel ter orkanskih sunkov vetra, debele toče in tornadov, ki jih skriva v sebi, je zelo nevarna. Zaradi dežja se ob takih nevihtah tornade težko opazi.

Debela toča v velikost pomaranč med nevihto v Oklahomi. Če nas ujame na cesti, nam povzroči veliko škodo na avtomobilu, lahko tudi resneje poškoduje človeka.

"To bi opisal tako, da se takrat zaveš, kako nemočen si proti naravi. Neurje udari s tako močjo, da je edina možnost, da se skriješ na varno in mu pustiš, da gre svojo pot."

Marko poudarja, da je ključno čim bolje poznati vremenske pojave, če želite sprejeti vse preventivne ukrepe za zmanjšanje škode. Če je le mogoče, se jim velja izogniti, vsaj jedru dogajanja. Kako pa obvladovati strah? Marko o svoji izkušnji pove:
"Strah me je redkokdaj, ker sem se toliko navadil moči narave, da se s svojimi dolgoletnimi izkušnjami opazovanja poskušam izogniti najhujšemu. To ni potrebno, cilj je varno opazovati in dobiti dobre posnetke teh mogočnih neviht. Ena izmed zadnjih izkušenj, kjer je bilo prisotnega nekaj strahu, je bila maja 2011, ko sem želel spremeniti položaj opazovanja pred nevihto, a je ta zavila v drugo smer ter me ujela v debelo točo in orkanski veter. Sredi dneva je nastala skoraj trda tema in posledično sem ostal brez vsakršne povezave z internetom, da bi našel izhod iz nevihte. V takih primerih je nevarno, da taka nevihta spusti tornado na tla in ga zaradi nalivov in vetra ne vidiš, zato se je takih situacij pomembno izogibati, kolikor je le mogoče."

Vreme se seveda požvižga na lastnikove skrbi zaradi sijoče pločevine. Brazgotine vseh dimenzij so v močni nevihti neizbežne. Takrat dejansko šteje zgolj prepričljiva zavarovalna polica, nič drugega. Kolikokrat jo je v lovu za dobro fotografijo zaradi neposredne bližine vremenskih pošasti skupil Markov avtomobil?

"Nekajkrat že. Predvsem gre za poškodbe, ko razbitine letijo z vetrom in so pomešane s točo, običajno se razbije vetrobransko steklo. Seveda se je bolje izogniti, a tudi pri nevihtah, kjer želiš imeti opazovanje pod nadzorom, se zgodijo presenečenja. Zgodi pa se tudi, da se predrejo gume avtomobila, ker je na tleh veliko razbitin in ostrih predmetov."

Avtomobilska tehnologija se želi resno postaviti po robu vremenskim vplivom

V iskanju avtomobila, odpornega proti vremenu in udarcem: bitka bo večna …

Karoserija – namensko oblikovan izraz umetnikov – je najbolj čustvena in hkrati najbolj ranljiva plat vsakega avtomobila. Podvržena je naravnim vplivom, pred vozniško nenatančnostjo jo varuje le tanka plast barve, izzivi, s katerimi se srečuje vsak dan obstoja, pa so lahko tudi neverjetno zahtevni.

Toča skrbi za eno od najhujših avtomobilskih tegob – pločevinasti celulit. Vozniki so, da bi se izognili poškodbam na avtomobilu, pripravljeni celo nespametno tvegati življenje. Vse za to, da avtomobil zaradi vdolbinic na karoseriji ne bi postal spomenik neusmiljeni naravi. Ranljivosti pločevine se zavedajo tudi in predvsem tisti, ki jo tako skrbno snujejo, oblikujejo in nadenejo vozilu. Brez nje avtomobil ne bi bil predmet poželenja, celo navdih. Bil bi le učinkovito sožitje tehničnih rešitev, računalnikov, koles, motorja, sedežev in kar je še vitalnih komponent, ki sestavljajo sodobno prevozno sredstvo.

Eden od ključnih sestavnih delov nastajanja avtomobila pa je tudi filigransko natančno posvečanje stroškovni plati, tesno povezani z vsem življenjskim ciklom. Poleg mehanskih delov karoserija z vsemi svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi najbolj trpi, odpornost proti vremenskim vplivom pa je ključnega pomena.

Do podatkov in izkušenj s surovimi testi materiala: od pekla Doline smrti do prostranih ledenih poljan polarnega kroga

Tudi zato vse večje avtomobilske znamke svoje favorite v nastajanju že desetletja pošiljajo na skrajne konce zemeljske oble v iskanju ekstremnih temperaturnih razponov. Ni enako 50 stopinj Celzija ali minus 40 stopinj Celzija umetno ustvarjenih v laboratoriju ali preživetih tam zunaj. Testne mule trpijo v puščavah in na severnem polu. A preizkusi v najbolj neprijaznih okoljih vendarle ne zmorejo simulirati nepredvidljivosti silovitih poletnih neviht s točo. Pločevina ni vsemogočna. Je ranljiva in krhka.

In ko ne udarijo toča, sol, mraz ali vročina, je zmeraj prostor za vozniške napake. Parkirišča in križišča so najpogostejše prizorišče drobnih nenatančnosti, posledice majhnih škod običajno spremljajo visoki stroški. Ko odpovedo previdni vozniki in preden ustrezna aktivnovarnostna tehnologija, kot je na primer samodejno zaviranje v primeru možnosti trka pri nižjih hitrostih, ne preplavi vseh avtomobilskih segmentov, alternativ skoraj ni. Svetlobo na koncu predora najjasneje vidijo v Franciji, kjer so citroëna C4 cactus, novodobnega posebneža, oborožili s tako imenovanimi zračnimi žepki. V karoserijo integrirani zaščitni elementi iz termoplastičnega poliuretana na bokih, zadku in pod žarometi, ki ne zahtevajo dodatnega vzdrževanja, avtomobilu dajejo značaj in ga ščitijo pred blažjimi praskami in udarci.

Karbonska struktura kot ščit pred ledenim bombardiranjem

Z vse večjo skrbnostjo, povezano predvsem s povečevanjem ekonomičnosti avtomobilov, in z neverjetno hitrostjo napreduje tudi tehnološka dodelanost materialov, ki bi lahko vplivali na povečanje trdnosti in odpornosti ranljive avtomobilske kože. Bavarski BMW je v serijsko proizvodnjo že sprostil tako imenovan CFRP (carbon fibre reinforced plastic), gradnik iz plastične mase, polimerov, okrepljenih s karbonskimi vlakni.

Izredna trdnost CFRP, združena z majhno maso, je naslednji korak avtomobilske evolucije, ki bi lahko v prihodnosti presegel omejenost uporabe na sestavo varnostnih kletk in posegel na področje karoserij. Strukturna čvrstost bo naravnemu obstreljevanju z nekajkilometrske višine zagotavljala primernejši odpor od običajne pločevine ali aluminija. Avtomobilska telesa bodo lahko z ohranjanjem estetske integritete in dvigom odpornosti branila ponos oblikovalcev, potniki pa bodo srhljivo ledeno bombardiranje z nasmehom spremljali daleč od avtocestnih nadvozov in predorov.

Zavarovalnica Tilia opozarja na pomen razvoja avtomobilske varnosti

Zmanjšanje različnih tveganj za povzročitev materialne škode v lastniški avtomobilski stroškovnik nedvomno prinaša pozitivne rezultate. Pri zavarovalnici Tilia zato vsekakor opozarjajo na pomen varnejših in naprednejših avtomobilov s prepričljivimi vozniškimi asistenti:
"Avtomobilski razvoj mora zagotovo stremeti k izboljšanju varnosti. To je mogoče z boljšimi oziroma ustreznejšimi materiali, z izboljšanimi zavornimi sistemi, vgradnjo različnih senzorjev, ki nas že pred nesrečo opozorijo na nevarnost, in podobno."

Naložba v varnost je širša, kot se zdi na prvi pogled. Če bi se zavarovanec v prihodnosti odločil za nakup avtomobila, katerega karoserija bi bila pokrita z elementi iz karbona in drugih kompozitih materialov, manj občutljivih na točo, bi zavarovalnica lahko razmišljala o dodatnih popustih kot spodbuditvi uvedbe manj ranljive tehnologije, ki prinaša manj tveganj za škodne primere. Pri Tilii so konkretni:
"Na Zavarovalnici Tilia smo novostim vedno pripravljeni prisluhniti, saj v duhu inovativnosti delujemo tudi sami."

Vremenski laboratorij: ustvarjanje
skrajnega podnebja sredi Bavarske …

BMW je pred štirimi leti v Münchnu odprl poseben razvojni center.
To niso vetrovniki za testiranje aerodinamike, ampak za ustvarjanje skrajnih podnebnih razmer ob simuliranju različnih hitrosti avtomobila.
BMW ima v bavarski prestolnici razvojni center, kjer simulirajo razmere, za katere so morali prej več testirati tam zunaj, v najskrajnejših delih sveta.
Ob manjši porabi energije dosegajo hitrejši razvoj učinkovitejših avtomobilov.

Avtomobile vozimo po vsem svetu in v vseh podnebnih pasovih, na primer od Sahare do Aljaske in tropov jugovzhodne Azije. Da bi njihovi lastniki imeli povsod na voljo enako kakovosten model, morajo tehnika in materiali enako dobro delovati pri minus 40 in pri plus 50 stopinjah Celzija.

Hladni vžig, hlajenje motorja in kabine, moč motorja na precejšnji višini, odtajanje zamrznjenega avtomobila, odtekanje dežja s stekel, vse to so ključni dejavniki za voznike širom sveta.

BMW ima v svojem testnem podnebnem centru tri vetrovnike, v katerih lahko simulirajo različne vremenske pogoje, temperaturne spremembe, intenziteto UV-sevanja in višino.

V vetrovniku, kjer z obremenitvijo valjev na kolesa in nasprotnim vetrom do 250 kilometrov na uro ter s temperaturami med minus 30 in plus 55 stopinjami Celzija simulirajo polne obremenitve v najskrajnejših delih našega planeta. Ugotavljajo, kako se sneg prijema na luči, kako hitro in učinkovito se odtajajo stekla in kako polno obremenjen motor "diha" štiri kilometre nad morjem – vse to z namenom narediti učinkovitejši, popolnejši in prijaznejši avtomobil, odpornejši na vplive okolja.

Simulacije sončnega obsevanja karoserije zahtevajo posebno zaščitno opremo inženirjev.
Možnost hitrosti simulacije in odzivnost prilagajanja sta še pomembnejši v sodobnem tempu proizvodnje novih modelov, ko je treba natančno preizkusiti in predvsem optimizirati nove elemente.

Podatki, pridobljeni v "laboratoriju", so veliko bolj objektivni, primerljivi in ponovljivi, na testiranja pa ne vplivajo niti prometne gneče, vremenske zarote in nesreče pri 250 kilometrov na uro v dežju.
Seveda je vse te preizkuse mogoče izvesti tudi z motocikli.

Pozimi je na primer z vidika varnosti zelo pomembno, da se sneg ne oprijema luči in da ga lahko na svetlobnih telesih dovolj hitro stalimo.
Z bistveno manj prevažanja avtomobilov po svetu pa v razvojnem oddelku prihranijo precej energije, predvsem fosilnih goriv, in tako manjšajo izpuste.

Del energije vetrovnikov tudi regenerirajo, pri hlajenju pa uporabljajo kaskadni sistem, pri čemer ohlajajo le toliko, kot je za določene teste potrebno.

Pogled v prihodnost – iz počitniških vozil se bo poslovil les

Med največje evropske proizvajalce bivalnih, počitniških vozil spada slovenska tovarna Adria Mobil iz Novega mesta, ki že pol stoletja sama razvija in izdeluje bivalne prikolice in avtodome. Ker tovrstna vozila ljudje uporabljajo tudi v najbolj zahtevnih podnebnih pasovih, pravzaprav od polarnega kroga do tropskega pasu, so vremenski vplivi precejšen konstruktorski izziv.

Da vremenski pojavi ostajajo zunaj sten hiše na kolesih, v tovarni opravijo številne teste materialov in njihovih spojev, poudarja Franc Štupar, direktor sektorja kakovosti pri tej mednarodno ugledni slovenski blagovni znamki, ki izvozi krepko več kot 90 odstotkov vseh svojih izdelkov.

"Testiranja so najbolj intenzivna ob uvajanju novih materialov, karoserijskih ali tesnilno-lepilnih mas. Kot rečeno, izvajamo obsežen sklop testiranj v laboratoriju Adrie Mobila, kjer posamično izvedene spoje izpostavljamo različnim pogojem in nato v kontrolni fazi preizkusa preverjamo spremembe v stopnjah vlage v konstrukciji. Sicer pa v Adrii Mobilu uporabljamo najboljše materiale, ki so za ta namen na razpolago v tem trenutku."

Nenehni razvoj je eden od ključnih dejavnikov, ki podobno kot v visokotehnološki avtomobilski industriji krepi konkurenčnost tudi v panogi počitniških vozil. Postaviti meje vremenskim vplivom in preostalim dejavnikom tveganj za škodo pomeni pomembno vplivati na prijetno uporabniško izkušnjo s podčrtno uporabnostjo in udobjem.

Ne pozabimo, da so počitniška vozila v uporabi tudi pozimi. Konstrukcija bivalnih nadgradenj se bo v prihodnosti po besedah Franca Štuparja iz Adrie Mobila predvsem z vidika vodotesnosti najverjetneje oddaljila od lesa. Smernice pa kažejo še na izolativnost in redukcijo kilogramov:
"Trenutno v branži zaradi strahu pred vdorom vode v karoserijo prevladujejo trendi popolnoma brezlesne karoserije. Adria sicer zaradi kakovostne izdelave s tem nikoli ni imela večjih težav, vendar kljub temu sledimo smernicam, ki obenem ob večji tehnični zahtevnosti prinašajo nižjo težo proizvoda in boljšo toplotno izolativnost."